Jedro

Po 13. členu ZUPJS se pri ugotavljanju upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev dohodek lahko zmanjša samo za izplačane preživnine in druge prejemke, izplačane na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov, in za periodične dohodke, ki jih je oseba nehala prejemati, in ni začela prejemati drugih periodičnih dohodkov. Osebni stečaj se ob upoštevanju 13. člena ZUPJS ne more upoštevati kot zakonsko dovoljena izjema, ki bi opravičevala zmanjšanje dohodka pri uveljavljanju pravice do BPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za vložitev tožbe zoper odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije št. 10331-1280/2018 z dne 5. 12. 2018. V obrazložitvi pojasnjuje, da tožnik ne izpolnjuje finančnega cenzusa, določenega v Zakonu o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v povezavi z Zakonom o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). Osnovni znesek minimalnega dohodka trenutno znaša 392,75 EUR, dvakratnik osnovnih zneskov minimalnega dohodka je torej 785,50 EUR. Tožnik je v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za dodelitev BPP prejemal pokojnino v višini 871,35 EUR mesečno, kar presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, zato do BPP ni upravičen. Čeprav je tožnik v osebnem stečaju in po 389. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) v stečajno maso sodijo tudi plača in drugi prejemki, ki jih dolžnik pridobi med postopkom osebnega stečaja, se po 13. členu Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) zmanjšanje dohodka upošteva samo za izplačane preživnine. Ker je torej lastni dohodek tožnika v zadnjih treh mesecih presegel zgoraj navedeno višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP.

2. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in v tožbi navaja, da je po prvem odstavku 1. člena ZBPP namen BPP uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Tožnik je zaradi duševnih težav in zaradi nevzdržne socialne stiske procesno in pravdno nesposoben, izgubil je vse pošteno zasluženo premoženje in se znašel v osebnem stečaju. Zaradi navedenega je zbolel in ostal brez prihodkov. Z nemoralnimi in naklepnimi tožbami je začela njegova izvorna družina in ne on sam, kot ga pavšalno in neresnično obtožujejo sodišča. Zoper te tožbe se je branil sam, brez pravnega znanja, česar sodišča niso nikoli upoštevala, niti mu zaradi bolezni niso zagotovila pravice do enakopravne obravnave in poštenega sojenja. Prav tako so pavšalne ugotovitve, da je bila tožniku poslovna sposobnost odvzeta zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih in upravnih postopkih. Poslovna sposobnost mu je bila odvzeta zaradi duševne bolezni, vendar sodišča tega ne spoštujejo in tožniku z očitno nerazumnim, nečloveškim in ponižujočim ravnanjem sistematično kršijo ustavne pravice iz 21., 22., 23., 25., 26., 33., 34. in 67. člena Ustave Republike Slovenije. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponovno odločanje. Predlaga tudi lastno zaslišanje in zaslišanje njegove zakonite zastopnice.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji določeni v ZBPP (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Do BPP je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke (drugi odstavek 13. člena ZBPP).

6. Po določbi prvega odstavka 14. člena ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja, upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Ne glede na navedeno se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine premoženje, s katerim prosilec in njegova družina dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, če prosilec ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji (tretji odstavek 14. člena ZBPP).

7. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnikov mesečni dohodek 871,35 EUR, čemur tožnik v tožbi ne ugovarja. Nesporno je tudi, da je tožnik v postopku osebnega stečaja, zato upoštevaje 389. člen ZFPPIPP v stečajno maso sodijo tudi pokojnina in drugi prejemki, ki jih dolžnik pridobi med postopkom osebnega stečaja, razen prejemkov, ki so po tem zakonu izvzeti iz stečajne mase ali spadajo v stečajno maso v omejenem znesku. Vendar navedena okoliščina po presoji sodišča ne utemeljuje uporabe tretjega odstavka 14. člena ZBPP. Po 13. členu ZUPJS se namreč pri ugotavljanju upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev dohodek lahko zmanjša samo za izplačane preživnine in druge prejemke, izplačane na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov, in za periodične dohodke, ki jih je oseba nehala prejemati, in ni začela prejemati drugih periodičnih dohodkov. Osebni stečaj se ob upoštevanju 13. člena ZUPJS ne more upoštevati kot zakonsko dovoljena izjema, ki bi opravičevala zmanjšanje dohodka pri uveljavljanju pravice do BPP, zato je toženka pravilno upoštevala nezmanjšani mesečni dohodek tožnika. Po presoji sodišča to pomeni, da niso izkazane okoliščine, ki bi utemeljevale uporabo tretjega odstavka 14. člena ZBPP.

8. Po povedanem sodišče ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen ter da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Tožnik se sicer sklicuje na kršitev ustavnih pravic, vendar gre za pavšalne navedbe, ki niso konkretizirane, sodišče pa samo nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti, ni ugotovilo. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

9. Glede na nesporne dejanske okoliščine, ki so relevantne za odločitev, je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 v zadevi odločilo brez glavne obravnave. Sodišče tudi ni sledilo dokaznemu predlogu za zaslišanje tožnika in njegove zakonite zastopnice, saj so, upoštevaje vsebino tožbene trditvene podlage, pravno relevantne dejanske okoliščine konkretnega primera nesporne, ta dva dokazna predloga pa sta zato nerelevantna.