Jedro

Pri zavarovanju pred odgovornostjo odgovarja zavarovalnica za škodo, nastalo z zavarovalnim primerom, oškodovanec pa lahko zahteva neposredno od zavarovalnice povrnitev škode, ki mu je nastala zaradi dogodka, za katerega odgovarja zavarovanec. Pri tem ne gre za to, da bi se pravica zavarovanca do zavarovalnice prenašala na oškodovanca pač pa za direktno tožbo oškodovanca proti zavarovalnici, pri čemer je po pravilu o direktni tožbi zavarovalnica zavezana povrniti oškodovancu škodo le, če je zavarovanec zanjo tudi odgovoren. Tožeča stranka bi lahko uspela z zahtevkom zoper zavarovalnico le v primeru, če bi lahko uspela tudi z zahtevkom na podlagi odgovornosti zoper zavarovanca, če ta ne bi imel sklenjene pogodbe o zavarovanju pred odgovornostjo.

Ker je odgovornost zavarovanca tožene stranke kot izvajalca javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja krivdna, pomeni, da za škodo odgovarja, razen če ne dokaže, da je vse svoje obveznosti, ki jih ima kot izvajalec javne gospodarske službe, ustrezno opravil.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijani I. točki izreka potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je (v ponovljenem postopku) ponovno zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo zneska 2.067,60 EUR z zamudnimi obrestmi ter za plačilo stroškov postopka (I. točka izreka) ter odločilo, da tožena stranka sama nosi svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo je tožeča stranka vložila pritožbo, s katero jo je (v delu, v katerem ni uspela) izpodbijala iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je, da se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodi, podredno pa, da se pritožbi ugodi in se sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodbo, s katero je sodišče prve stopnje odločilo v sporu majhne vrednosti se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je pri odločanju vezano na dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje.

6. Pritožbeni očitek zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen. Tožeča stranka je odškodninski zahtevek zoper toženo stranko utemeljevala na dejstvu, da ima E d. d. sklenjeno pri toženi stranki zavarovanje civilne odgovornosti. Pri zavarovanju pred odgovornostjo odgovarja zavarovalnica za škodo, nastalo z zavarovalnim primerom (prvi odstavek 964. člena OZ), oškodovanec pa lahko zahteva neposredno od zavarovalnice povrnitev škode, ki mu je nastala zaradi dogodka, za katerega odgovarja zavarovanec (prvi odstavek 965. člena OZ). Pri tem ne gre za to, da bi se pravica zavarovanca do zavarovalnice prenašala na oškodovanca pač pa za direktno tožbo oškodovanca proti zavarovalnici, pri čemer je po pravilu o direktni tožbi zavarovalnica zavezana povrniti oškodovancu škodo le, če je zavarovanec zanjo tudi odgovoren. Zato niso materialno pravno pravilne pritožbene trditve, da se tožena stranka lahko razbremeni svoje odgovornosti za plačilo zavarovalnine tožeči stranki le v primeru, če bi dokazala, da je do škode prišlo zaradi ravnanja tretjih, višje sile ali naravnih pojavov. Tožeča stranka bi lahko uspela z zahtevkom zoper zavarovalnico le v primeru, če bi lahko uspela tudi z zahtevkom na podlagi odgovornosti zoper zavarovanca, če ta ne bi imel sklenjene pogodbe o zavarovanju pred odgovornostjo.

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je 20. 8. 2009 prišlo do nenadnega izpada električne energije, da je šlo za veliko napako na celotnem daljnovodnem sistemu, ki je prizadela kar 533 odjemalcev, da je prekinitev trajala od 21.30 ure do skoraj 7.00 ure naslednjega dne in da napake glede na obsežnost terena in število transformatorskih naprav ni bilo mogoče prej odkriti. Na podlagi teh dejstev je ugotovilo, da do izpada električne energije ni prišlo zaradi protipravnega ravnanja zavarovanca tožene stranke in da le ta tudi ni odgovoren za škodo zaradi dolgega trajanja pri odkritju vzroka in pri odpravi napake. Ker je odgovornost zavarovanca tožene stranke kot izvajalca javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja krivdna, pomeni, da za škodo odgovarja, razen če ne dokaže, da je vse svoje obveznosti, ki jih ima kot izvajalec javne gospodarske službe, ustrezno opravil (163. člen OZ v zvezi z 240. členom OZ). Sodišče prve stopnje je zaključilo in podrobno utemeljilo še razloge, na podlagi katerih je ugotovilo, da je pri odpravi okvare na omrežju zavarovanec tožene stranke ravnal s skrbnostjo dobrega strokovnjaka (2. odstavek 6. člena OZ). Sodba vsebuje razloge o odločilnih dejstvih in jo je mogoče preizkusiti, zato (nekonkretiziran) pritožbeni očitek, da je obremenjena z bistvenimi kršitvami določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ni utemeljen.

8. S tem pa se izkaže, da je sodišče prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje materialno pravno pravilno zavrnilo zahtevek tožeče stranke zoper zavarovalnico na podlagi prvega odstavka 964. člena OZ. Glede na navedeno in ker višje sodišče tudi ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, ni upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).