Jedro

Za tiste sklepe, ki so potrebni za uspešno vodenje postopka zaradi insolventnosti, pa jih ZFPPIPP ne ureja drugače, ker jih sploh ne ureja (tak tipični primer je tudi možnost združitve predhodnih stečajnih postopkov v obravnavani zadevi), je treba uporabiti določbe ZPP, na katere citirano določilo odkazuje.

Prvi odstavek 125. člena ZFPPIPP in prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP se ne izključujeta, pač pa dopolnjujeta.

Ker gre za sklep formalnega procesnega vodstva sodišča, zoper tak sklep posebna pritožba ni dovoljena.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče predhodna stečajna postopka zoper dolžnika A., d. o. o., ki se vodita pod opr. št. St 0001 in opr. št. St 0002, združilo v enotno obravnavanje in odločanje, pri čemer vodilni spis postane spis St 0001. 2. Zoper navedeni sklep se je pritožil dolžnik zaradi kršitve procesnih pravil in predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) vsebuje le tista postopkovna pravila, vezana na izdajo tistih sklepov, ki so specifični za posamezno vrsto postopka zaradi insolventnosti. Za situacije, ki jih ZFPPIPP izrecno ne ureja, velja generalna določba prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP, po kateri se za postopek zaradi insolventnosti glede vprašanj, ki s tem zakonom niso urejena drugače, smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek. V tej določbi sta vsebovani dve pravili: 1. pravilo podrejene (subsidiarne) uporabe določb pravdnega postopka, ki pove, da se glede vprašanj, ki niso izrecno urejena z ZFPPIPP, uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku in 2. pravilo smiselne uporabe določb pravdnega postopka, ki pove, da se glede teh vprašanj določbe ZPP uporabljajo zgolj smiselno, kar narekuje uporabo teh določb v obsegu in na način, ki ustreza naravi pravnega razmerja, ki naj se z uporabo teh določb uredi (ZFPPIPP, razširjena uvodna pojasnila, dr. Nina Plavšak, GV Založba, Ljubljana 2008, stran 98). Za tiste sklepe, ki so potrebni za uspešno vodenje postopka zaradi insolventnosti, pa jih ZFPPIPP ne ureja drugače, ker jih sploh ne ureja (tak tipični primer je tudi možnost združitve predhodnih stečajnih postopkov v obravnavani zadevi), je torej treba uporabiti skladno s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP določbe ZPP, na katere citirano določilo odkazuje. O stališču, da zoper sklepe procesnega vodstva tudi v postopkih zaradi insolventnosti, kadar ZFPPIPP ne določa drugače, zaradi subsidiarne uporabe določb ZPP pritožba ni dopustna, priča tudi obsežna sodna praksa (Cst 57/2021, Cst 285/2020, Cst 92/2019, Cst 469/2016, Cst 747/2015). Zmotno je zato pritožbeno stališče, da subsidiarna uporaba določb ZPP o pravici do pritožbe ni upravičena, ker generalna določba prvega odstavka 125. člena ZFPPIPP dopušča pritožbo zoper vsak sklep, v kolikor zakon ne določa drugače. Prvi odstavek 125. člena ZFPPIPP in prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP se namreč ne izključujeta, pač pa dopolnjujeta.

5. Prvostopenjsko sodišče je sklep o združitvi postopkov St 0001, tekočem po predlogu upnice banke X. d. d. in vloženem 19. 5. 2022 in St 0002, tekočem po predlogu upnice Republike Slovenija, vloženem 27. 10. 2022, izdalo v fazi predhodnega postopka zaradi insolventnosti. Ker gre za sklep formalnega procesnega vodstva sodišča, zoper tak sklep posebna pritožba ni dovoljena (četrti odstavek 298. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

6. Pritožbeno sodišče je zato dolžnikovo pritožbo na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP zavrglo, ne da bi jo meritorno obravnavalo.