Jedro

Če bi pritožnik - odvetnik redno prevzemal pošto iz svojega predala, bi lahko tudi v času, ko je že bil v bolniškem staležu, pravočasno sporočil sodišču, da se razpisane seje senata ne bo mogel udeležiti.

Izrek

Pritožba odvetnika J.Š., zagovornika obtoženega M.H., se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Višje sodišče v Ljubljani je kot sodišče druge stopnje po 1. odstavku 378. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) razpisalo za dne... sejo senata, katere pa ni moglo opraviti, ker zagovornik obt. M.H., odvetnik J.Š., na sejo ni prišel. Zato je z uvodoma navedenim sklepom na podlagi določbe 1. odstavka 94. člena ZKP odvetniku J.Š. naložilo plačilo 200.000,00 SIT povprečnine, kar je obrazložilo s tem, da je bila seja senata razpisana dne..., da je bilo obvestilo o seji že od... v predalu, ki ga ima ta odvetnik na Okrajnem sodišču v Ljubljani (za vročanje sodnih pošiljk), da odvetnik tega obvestila ni dvignil ter da je zadnjič dvignil svojo pošto iz tega predala dne.... V sklepu se tudi ugotavlja, da je bila iz istega razloga, ker zagovornik ni pravočasno prevzel vabila, preložena tudi glavna obravnava, ki je bila razpisana za dne....

Zoper ta sklep je odvetnik J.Š. vložil pravočasno pritožbo. V pritožbi, ki nima predloga, navaja, da je bil v času od... do... v bolniškem staležu ter da se opravičuje za preložitev seje.

Pritožba ni utemeljena.

Iz zdravniškega potrdila dr. I.G. z dne..., ki ga je predložil odvetnik J.Š., je razvidno, da je bil nesposoben za delo od... do... - torej ne od..., kot trdi v pritožbi. Po presoji vrhovnega sodišča navedeno potrdilo dokazuje le, da se odvetnik iz opravičenega razloga ni mogel udeležiti seje, razpisane za dne.... S tem potrdilom kot tudi z navedbami v pritožbi pa pritožnik ne izkazuje nobenega opravičenega razloga, zakaj pred boleznijo ni redno dvigoval sodnih pošiljk iz svojega predala na vložišču sodišča, ki opravlja vročitve odvetnikom iz Ljubljane na podlagi posebne knjige vročanja, predpisane v 3. odstavku 243. člena Sodnega reda. Predno je pritožnik zbolel, je imel namreč tri delovne dni, to je 29. in 30. oktobra ter 3. novembra 1997 (ostali trije vmesni dnevi so bili prazniki oziroma dela prosti dnevi) možnost, da dvigne obvestilo o razpisani seji senata. Redno dvigovanje sodnih pošiljk, ki se vročajo odvetnikom po 3. odstavku 243. člena Sodnega reda, ni samo pravica, temveč tudi dolžnost odvetnika, saj neredno dvigovanje teh pošiljk omogoča zavlačevanje postopka ter (dejansko) podaljševanja rokov za vlaganje pravnih sredstev, kar vse je v nasprotju s temeljnim načelom ekspeditivnosti kazenskega postopka (15. členu ZKP). Če bi torej pritožnik pred 4.11.1997 redno prevzemal pošto iz svojega predala, bi lahko tudi v času, ko je že bil na bolniškem (glede na to, da ni bil hospitaliziran), pravočasno sporočil Višjemu sodišču v Ljubljani, da se ne bo mogel udeležiti razpisane seje. Zato je utemeljena ugotovitev v izpodbijanem sklepu, da je odvetnik J.Š. nastale stroške postopka (povprečnino), povzročil po svoji krivdi.

Po povedanem je vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno, ne da bi presojalo tudi primernost višine izrečene povprečnine, saj je pritožnik ni izpodbijal (1. odstavek 403. člena ZKP).