Jedro

Sodišče prve stopnje obnove postopka ni dovolilo, ker je bila listina, ki naj bi bila nov dokaz, priložena v spis že v času odločanja na prvi stopnji. Na pritožbo tožnice je pritožbeno sodišče vzdržalo odločbo sodišča prve stopnje v veljavi. Revizijsko sodišče je revizijo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno, ker listina ni bila nov dokaz, odločitvi obeh nižjih sodišč pa temeljita na nekaterih drugih tehtnih dokazih, zato listina tudi če bi predstavljala nov dokaz, ne bi vplivala na izid postopka.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Vsaka stranka trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Sodišče združenega dela je z odločbo opr. št. S... zavrnilo predlog tožnice za obnovo postopka, ki je bil pravnomočno končan z odločbo Sodišča združenega dela Republike Slovenije, opr. št. Sp... V tem postopku je bil vzdržan v veljavi sklep sveta toženega ... z dne 23.10.1991 o imenovanju toženca za direktorja .... Sodišče je ugotovilo, da uveljavljani obnovitveni razlog iz določila 7. točke 39. člena zakona o sodiščih združenega dela (ZZSZD - Uradni list SFRJ, št. 24/74 in 38/84) ni podan. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnice in potrdilo izpodbijano odločbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno odločbo sodišča druge stopnje je vložila tožnica pravočasno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava po 9. točki 421. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90) in predlagala, da revizijsko sodišče izpodbijano odločbo tako spremeni, da njenemu zahtevku ugodi. Navajala je, da je bila seznanjena z negativnim mnenjem Zavoda za šolstvo in šport Republike Slovenije, o kandidaturi ... za direktorja ..., da pa ni imela možnost pridobiti tega dokaza in ga uporabiti v postopku.

Sodišče prve stopnje tega mnenja ni pribavilo, manjkajoče delovne izkušnje pa je toženec po poteku dveh let v vmesnem obdobju pridobil, v postopku imenovanja v letu 1991 pa jih še ni imel. Tožnica za delo v ... ni več zainteresirana in ji gre le za pravičnost. Omenjenega mnenja ni mogla sodišču predložiti, ker ji ga zavod ni hotel posredovati, sodišče prve stopnje pa ga od zavoda ni zahtevalo.

Revizija je bil v skladu z določilo 390. člena ZPP vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožencema, ki sta vložila odgovor na revizijo. Predlagala sta naj revizijsko sodišče revizijo, kot neutemeljeno, zavrne.

Revizija ni utemeljena.

ZPP v 386. členu določa, da preizkusi revizijsko sodišče izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti, ali ni morda podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena tega zakona, in na pravilno uporabo materialnega prava.

Razlogi zaradi katerih izpodbija revizija odločbo sodišča druge stopnje, so neutemeljeni. Po določilu 7. točke 39. člena ZZSZD, ki je smiselno enaka kot 9. točka 421. člena ZPP, se lahko postopek na predlog stranke obnovi, če zve stranka za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Tožnica je v teku postopka vedela, da po mnenju Zavoda za šolstvo in šport Republike Slovenije iz leta 1991, tožnik ne izpolnjuje pogojev za imenovanje na mesto ravnatelja, protispisna pa je revizijska navedba, da tožnica ni imela možnosti že v prejšnjem postopku uporabiti tega mnenja. V pritožbi z dne 12.7.1993, ki jo je tožnica vložila zoper odločbo sodišča prve stopnje, opr. št. S s katero je bil zavrnjen njen zahtevek, je navedeno, da je v spisu na voljo prvotno mnenje tega zavoda - torej mnenje omenjenega zavoda iz leta 1991 - ki toženca jasno izključuje kot kandidata za direktorja zaradi neustreznih delovnih izkušenj. Obe sodišči sta torej imeli na razpolago obe mnenji zavoda, to je iz leta 1991 kot tudi iz leta 1993, čeprav sta se v obrazložitvi odločb opredelili le do mnenja omenjenega zavoda iz leta 1991. Mnenji sta si sicer diametralno nasprotni, vendar je v kasnejšem mnenju tudi povedano, zakaj zavod meni, da ... izpolnjuje pogoje za imenovanje na mesto direktorja. Protispisna je revizijska navedba, da je toženi pridobil zahtevane delovne izkušnje šele po imenovanju na mesto direktorja. Iz potrdila toženega zavoda z dne 20.11.1991 v prilogi spisa je razvidno, da je bil toženi zunanji sodelavec toženega od leta 1979 dalje in da je vse do leta 1988 vodil športne dneve v vrtcu in smučarske tečaje. Temu potrdilu je priložena tudi dokumentacija, ki to potrjuje. Revizija pripisuje mnenju zavoda iz leta 1991 tudi prevelik pomen. Nov dokaz je mogoče upoštevati kot obnovitveni razlog le, če bi bila na njegovi podlagi lahko izdana za stranko ugodnejša odločba. Sodišče druge stopnje je v odločbi, ki jo izpodbija revizija, navedlo, da so bili v teku postopka zbrani podatki o delu ..., ki ga je opravljal na področju predšolske vzgoje in izobraževanja, kar je očitno odločilno vplivalo na odločitev pritožbenega sodišča, ko je zavrnilo omenjeno pritožbo tožnice zoper odločbo sodišča prve stopnje. V odločbi sodišča druge stopnje je navedeno, da po mnenju sodišča ni nujno, da bi kandidat za direktorja opravljal dveletno delo s predšolskimi otroki nepretrgano in neposredno, ampak zadostuje dalj časa trajajoče sodelovanje pri organiziranju aktivnosti, ki so povezane z vzgojo in varstvom predšolskih otrok. Sodišče je to mnenje oprlo na zaslišanje udeležencev in na številne listine, ki dokazujejo, da se ... ni samo dve leti, ampak daljše obdobje, udejstvoval pri organiziranju vzgoje in varstva predšolskih otrok. Sodišče druge stopnje je v okviru svojih pristojnosti sprejelo stališče do uporabe zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok, odločitev pa temelji tudi na izvedbi listinskih dokazov, ki potrjujejo po oceni sodišča druge stopnje, utemeljenost mnenja Zavoda za šolstvo in šport Republike Slovenije.

Revizijsko sodišče je ugotovilo, da niso podani razlogi zaradi katerih je bila revizija vložena in ne razlogi na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato jo je na podlagi 393. člena zavrnilo kot neutemeljeno.

Ker stroški za odgovor na revizijo niso bili potrebni stroški postopka v smislu prvega odstavka 155. člena ZPP, trpita stranki vsaka svoje stroške revizijskega postopka.

Sodišče je določbe ZPP in ZZSZD uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije v skladu z odločbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).