Jedro

Sklep o začetku stečaja in o imenovanju stečajnega upravitelja še ni bil pravnomočen, vendar to na položaj stečajnega upravitelja ne vpliva. Po določbi 125. člena ZFPPIPP namreč pritožba zoper odločbo, izdano v stečajnem postopku, ne zadrži njene izvršitve. V obdobju, ko je bila sklenjena sporna pogodba med pravdnima strankama, je torej stečajni upravitelj veljavno zastopal toženo stranko in jo zato tudi veljavno zavezal k izpolnitvi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je Okrožno sodišče v Kopru naložilo toženi stranki v plačilo skupaj 10.490,70 EUR s pripadajočimi obrestmi, vse iz naslova plačila po pogodbi o izvajanju storitev v stečajnem postopku.

2. Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka. Najprej opozarja, da stečaja nad njo sploh nikoli ni bilo, saj sklep o začetku stečaja nikoli ni postal pravnomočen, zato tudi na stečajnega upravitelja nikoli ni bilo prenesena pravica do zastopanja tožene stranke. Stečajni upravitelj je bil imenovan v fazi predhodnega postopka zaradi izvajanja nadzora nad toženo stranko za obdobje 60 dni, v katerem je imela tožena stranka možnost izvesti prestrukturiranje in je na tem tudi aktivno delovala. Sklep o imenovanju je bil na pritožbo tožene stranke razveljavljen. Sicer pa sporna pogodba ni procesno dejanje iz drugega odstavka 97. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki bi ga stečajni upravitelj smel opraviti glasom drugega odstavka 245. člena ZFPPIPP. Pogodba je zato nična, do česar pa se sodišče v izpodbijani sodbi ni opredelilo. Zgrešeni in napačni so zaključki iz točk 6 do 14 sodbe. Storitve niso bile opravljene za toženo stranko, temveč za stečajnega upravitelja, ki ni imel znanja za izvedbo stečajnega postopka. Stroški po pogodbi zato spadajo med stroške stečajnega upravitelja (in so sestavni del potrjenega začasnega predračuna stroškov) in se uveljavljajo iz predujma, ki ga morajo plačati predlagatelji stečajnega postopka. Potrditev začasnega predračuna sama po sebi pa ne pomeni, da so bile storitve dejansko opravljene v zaračunani višini in obsegu, o čemer umanjka obrazložitev sodišča. 3. V odgovoru na pritožbo je tožeča stranka pritrdila razlogom sodišča, opozorila na izpoved priče J.G. in predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pogodbo o izvajanju storitev v stečajnem postopku (priloga A6) sta dne 27.11.2013 sklenili pravdni stranki in sicer jo je v imenu tožene stranke sklenil J.G., ki je bil s sklepom o začetku stečaja nad toženo stranko z dne 27.11.2013 imenovan za njenega stečajnega upravitelja (1). Res sklep o začetku stečaja in o imenovanju stečajnega upravitelja še ni bil pravnomočen, vendar to na položaj J.G. kot stečajnega upravitelja ne vpliva. Po določbi 125. člena ZFPPIPP namreč pritožba zoper odločbo, izdano v stečajnem postopku, ne zadrži njene izvršitve. V obdobju, ko je bila sklenjena sporna pogodba med pravdnima strankama, je torej stečajni upravitelj veljavno zastopal toženo stranko in jo zato tudi veljavno zavezal k izpolnitvi. Imel je tudi ustrezno odobritev sodišča (potrditev začasnega predračuna). Tožena stranka svoje obveznosti po pogodbi ni izpolnila, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo zahtevku. Pogodba je bila sklenjena med pravdnima strankama in ne med tožečo stranko in stečajnim upraviteljem, zato sklicevanje na določbe, ki urejajo plačevanje stroškov stečajnega upravitelja iz predujma, ni utemeljeno. V razmerju med pravdnima strankama tudi ni pomembno, ali je šlo za znanje, s katerim stečajni upravitelj razpolaga ali ne.

6. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do očitkov v zvezi z ničnostjo pogodbe (točka 10 obrazložitve) in sicer je pravilno ugotovilo, da ničnost iz razloga po 354. členu ZFPIPP ni podana, glede drugih morebitnih razlogov za ničnost pa so bile trditve preveč pomanjkljive, da bi se bilo do njih mogoče opredeliti. Na določbo 97. člena ZFPPIPP se tožena stranka prvič sklicuje šele v pritožbi (2), torej prepozno glede na določbo 337. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

7. Ob jasni specifikaciji opravljenih storitev zgolj pavšalno zanikanje, da bi bile storitve opravljene, ne zadošča za vsebinsko obravnavo ugovora in tudi ne zahteva kakšne posebne obrazložitve. Sodišče prve stopnje je kljub temu na (pavšalne) očitke tožene stranke odgovorilo v točki 11 obrazložitve in zato ne drži, da sodba ne bi imela razlogov o vseh odločilnih dejstvih. Tudi pritožba pa ostaja zgolj na nivoju pavšalnih zanikanj.

8. Pritožbeno sodišče je opravilo le še uradni preizkus sodbe, ki kršitev ni pokazal. Zato je na podlagi povedanega pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

op. št. 1: Pogodba glede na datum sklenitve ni bila sklenjena v času odloga začetka stečaja, temveč že po izdaji sklepa o začetku stečaja in že po imenovanju J.G. za stečajnega upravitelja, zato je pritožbeno sklicevanje na pristojnosti upravitelja v času odloga stečaja neutemeljeno.

op. št. 2: Pri tem ne navaja nobene okoliščine, s katero bi upravičila prepozno navajanje.