Jedro

Ker se v bruto dohodek družine vštevajo prejemki učencev in dijakov, prejetih preko pooblaščenih organizacij, zmanjšani za normirane stroške, je toženec pri določitvi bruto dohodka družine za dodelitev otroškega dodatka utemeljeno upošteval plačilo, ki ga je tožničina hči prejela za delo preko študentskega servisa. Ker se med bruto dohodek družine upoštevajo tudi nadomestila preživnin, je toženec pri njegovem izračunu pravilno upošteval tudi preživnino, ki jo je za tožničino hčer izplačal jamstveni sklad.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnica sama nosi stroške pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita dokončna odločba tožene stranke št. ... z dne 7. 1. 2010 in odločba Centra za socialno delo A. št. ... z dne 16. 11. 2009 ter da se tožnici prizna pravica do višjega otroškega dodatka. Sklenilo je, da stroški postopka bremenijo proračun Republike Slovenije.

Sodišče prve stopnje je presojalo odločbo, izdano po sklepu Centra za socialno delo A. št. ... z dne 11. 11. 2009, s katerim je po uradni dolžnosti obnovil postopek za priznanje pravice do otroškega dodatka, ki se je končal z odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 29. 12. 2008 in s katerim je bila tožnici za čas od 1. 12. 2008 do 30. 11. 2009 priznana pravica do otroškega dodatka v skupni višini 218,64 EUR mesečno, ki se nadalje usklajuje skladno z določili Zakona o usklajevanju transferjev posameznikov in gospodinjstev v Republiki Sloveniji (ZUTPG, Ur. l. RS, št. 114/06, 10/08 - ZVarDod, 71/08, 59/07 - ZŠtip, 98/09 - ZIUZGK, 85/10, 94/10 - ZIU, 62/10 - ZUPJS, 40/11 - ZUPJS-A, 110/11 - ZDIU12 in 40/12 - ZUJF). V obnovljenem postopku je Center za socialno delo odločil, da ima tožnica od 1. 12. 2008 do 30. 6. 2009 pravico do otroškega dodatka za hčerki A.A. in A.B. v znesku 121,49 EUR mesečno, od 1. 7. 2009 do 30. 6. 2010 ima pravico do otroškega dodatka za hčerko A.A. v znesku 96,57 EUR mesečno, za otroka A.B. pa od 1. 7. 2009 dalje nima pravice do otroškega dodatka. Z odločbo, izdano v obnovi postopka, je bila odpravljena odločba z dne 29. 12. 2008. Pritožbo tožeče stranke zoper navedeno odločbo je tožena stranka z dokončno odločbo zavrnila.

Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - Odl. US, 121/08 - Skl. US, 57/09 - Odl. US, 12/10 - Odl. US, 50/10 - Odl. US in 107/10 - Odl. US) pritožuje tožeča stranka in predlaga, da jo sodišče druge stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, obe odločbi odpravi ter tožnici prizna pravico do višjega otroškega dodatka, podrejeno pa predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Navaja, da je sodišče ugotovilo, da je tožena stranka oziroma pravilno Center za socialno delo pri določanju dohodkovnega razreda v dohodek družine za obdobje od 1. 12. 2008 do 30. 6. 2009 upoštevalo prejemek A.B., hčerke tožnice, v znesku 4.641,41 EUR. Navedenega zneska Center ne bi smel upoštevati, ker je imela A.B. samostojno gospodinjstvo in se njeni dohodki ne morejo in ne smejo upoštevati kot dohodek družine A.C.. Pri odločanju o višini otroškega dodatka se je nepravilno upoštevala preživnina, ki jo je oče dolžan plačevati za A.A. v višini 150,00 EUR mesečno, čeprav te preživnine tožnica ni nikoli prejela. Dejansko je za hčerko A.A. prejemala le preživnino od Jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije, kar je bilo pri odmeri otroškega dodatka upoštevano. Zahteva povračilo stroškov pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo. Kršitev postopka pritožba ni podrobneje opredelila, v okviru preizkusa po uradni dolžnosti pa sodišče druge stopnje ugotavlja, da v postopku ni bilo absolutnih bistvenih kršitev, na katere je po drugem odstavku 350. člena ZPP dolžno paziti uradoma.

Pravico do otroškega dodatka določa Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP, uradno prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 110/2006 s spremembami) kot pravico do družinskih prejemkov. Z otroškim dodatkom se staršem oziroma otrokom zagotovi dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje, kadar dohodek na družinskega člana ne presega zgornje meje dohodkovnega razreda, kot jo določa zakon. Znesek otroškega dodatka je določen v odvisnosti od dohodka na družinskega člana v odstotku od povprečne plače v Republiki Sloveniji. Pravico do otroškega dodatka po 67. členu ZSDP ima eden od staršev oziroma druga oseba za otroka s prijavljenih prebivališčem v Republiki Sloveniji. Skupni dohodek družine je po 72. členu ZSDP vsota vseh bruto dohodkov vseh družinskih članov za isto koledarsko leto z izjemo nekaterih posebnih dohodkov oziroma prejemkov. Primere, ko otroški dodatek za otroka ne pripada, določa 69. člen ZSDP. V vlogi za uveljavitev pravice do otroškega dodatka, ki jo je tožeča stranka pri Centru za socialno delo oddala 19. 11. 2008 in na podlagi katere je bila izdana odločba, ki je bila odpravljena v obnovljenem postopku, je tožeča stranka napisala obveznost do dveh otrok, A.A. in A.B., za čas od 1. 7. 2009 pa je Center za socialno delo osnovo za priznanje pravice do otroškega dodatka upošteval z dvema družinskima članoma. Trditev, da hčerka tožnice A.B. od 1. 12. 2008 do 30. 6. 2009 ni prebivala v skupnem gospodinjstvu s tožnico, je tožnica določno navedla šele v pritožbi. Po prvem odstavku 337. člena ZPP sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena ZPP. Tožnica v tožbi, kasnejših vlogah ter tudi v izpovedi na naroku 28. 8. 2012 ni trdila in tudi ne dokazala, da s hčerko A.B., ki je v letu 2007 prejela 4.641,41 EUR prejemkov, kot izhaja iz podatkov davčne uprave, ki jih je 16. 7. 2009 pridobil Center za socialno delo, od 1. 12. 2008 do 30. 6. 2009 ni živela v skupnem gospodinjstvu. Trditve, da naj bi imela A.B. že pred 1. 7. 2009 ločeno gospodinjstvo in se je ne bi smelo šteti kot družinskega člana, zato niso utemeljene.

V bruto dohodke družine se po 73. členu ZSDP vštevajo prejemki učencev in študentov, prejetih preko pooblaščenih organizacij in delodajalcev za posredovanje dela dijakom in študentom, zmanjšani za normirane stroške po Zakonu o dohodnini. Kot družinski člani, ki se pri ugotavljanju povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana upoštevajo, so po 74. členu ZSDP določeni otroci, ki živijo z vlagateljem v skupnem gospodinjstvu, ali jih je vlagatelj oziroma njegov zakonec ali zunajzakonski partner dolžan preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja. Tožeča stranka je povedala, da so podatki o prejemkih, ki jih je prejela kot študentka hčerka A.B., pravilni. Center za socialno delo je zato navedeni znesek pravilno upošteval in v obnovi postopka po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 - ZUS-1, 126/07, 65/08 in 8/10), ki se v postopku uveljavljanja pravice do družinskih prejemkov uporabljajo v skladu z določbo 88. člena ZSDP, na ta način odmeril višino otroškega dodatka.

Tožeča stranka v pritožbi zmotno trdi, da je bila pri izračunu višine dohodka upoštevana preživnina za hčerko A.A.. Iz odločbe z dne 16. 11. 2009 namreč izhaja, da je Center za socialno delo med dohodki upošteval le preživnino, ki jo je A.A. prejela od Jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije, kar je tudi potrdila ob zaslišanju. Podatke o izplačanem nadomestilu preživnine je Jamstveni in preživninski sklad v postopkih uveljavljanja pravic po ZSDP dolžan sporočati Ministrstvu in Centrom za socialno delo, kot določa 7. točka drugega odstavka 108. člena ZSDP. Med bruto dohodek se po 11. točki drugega odstavka 73. člena ZSDP upoštevajo nadomestila preživnin.

Tožeča stranka je v izpovedi soglašala z zneskom otroškega dodatka, kot ga je prejemala. Potrdila je, da je za mlajšo hčerko prejemala preživnino pri Jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije. Ker je Center za socialno delo višino prejemkov ugotovil na podlagi podatkov, ki jih je predložila tožnica ter na podlagi podatkov o dohodkih, prejetih od davčne uprave, je po prepričanju sodišča druge stopnje pravilno upoštevano nadomestilo preživnine, s tem pa je tudi pravilno izračunan dohodek na družinskega člana. Pravilno je izračunana skupna višina otroškega dodatka, vključno s povečanjem za otroke, ki živijo v eno starševski družini, kot določajo prvi odstavek 66. člen ZSDP ter 37. in 38. člen Pravilnika o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov (Ur. l. RS, št. 31/08, 61/09, 62/10 - ZUPJS in 40/11).

Neutemeljeno pritožbo je sodišče druge stopnje na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo.

Ker s pritožbo ni uspela, tožnica, kot določa 154. člen ZPP, stroške pritožbe nosi sama.