Jedro

Pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje po sodni praksi pri določanju stikov upoštevati, da si morata starša bremena voženj zaradi izvajanja stikov porazdeliti približno enakomerno, nimajo podlage v zgoraj citiranih določbah 141. člena DZ in v 7. členu DZ. Sodišče prve stopnje je tako povsem pravilno upoštevalo celoto ugotovljenih dejanskih okoliščin o načinu izvrševanja starševske skrbi na strani obeh udeležencev (in porazdelitev bremen med njima pri tem), zlasti pa okoliščine na strani mld. A. A. (posebne potrebe, izdelava šolskih nalog).

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve stopnje:

1. Predlagateljica je s predlogom, vloženim dne 18. 2. 2022, predlagala spremembo sodne poravnave o načinu izvrševanja stikov med nasprotnim udeležencem in sinom obeh udeležencev mld. A. A. ter zvišanje s sodno poravnavo dogovorjene mesečne preživnine za mld. A. A. 2. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v I. točki izreka deloma spremenilo način izvajanja stikov med nasprotnim udeležencev in mld. A. A., EMŠO ..., kot so bili med udeležencema dogovorjeni s sodno poravnavo II N 926/2019 z dne 7. 11. 2019, sklenjeno pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, v II. točki izreka uredilo način izvajanja stikov po telefonu, v presežku pa predlagateljičin predlog glede spremembe sodne poravnave o izvrševanju stiku zavrnilo (III. točka izreka). Delno je ugodilo predlogu za zvišanje preživnine in odločilo, da je dolžan nasprotni udeleženec namesto preživnine, dogovorjene s sodno poravnavo N 460/2013 Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 5. 3. 2014, od 18. 2. 2022 dalje plačevati mesečno preživnino v višini 220,00 EUR (IV. točka izreka), v presežku pa je predlog za zvišanje preživnine zavrnilo (V. točke izreka).

_Povzetek pritožbenih navedb nasprotnega udeleženca in navedb predlagateljice iz odgovora na pritožbo:_

3. Nasprotni udeleženec se pritožuje zoper zgoraj navedeni sklep iz vseh pritožbenih razlogov. V uvodu navaja, da v prvi alinei I. točke izreka izpodbijanega sklepa ni naveden dan začetka stika, čeprav iz 10. točke obrazložitve izhaja, da naj bi bil to petek, zato je sklep po njegovem obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Po njegovem prepričanju je sodišče prve stopnje neživljenjsko, nesorazmerno in nerealno prevalilo breme voženj, potrebnih za izvrševanje stikov, na nasprotnega udeleženca, pri čemer pa ni upoštevalo sodne prakse, da je treba stroške in opravo voženj za izvajanje stikov deliti v približno polovičnem razmerju. Pojasnil je, da se nasprotni udeleženec zaradi dela vsakodnevno vozi iz Ljubljane na Jesenice, v okviru službe pa prav tako opravlja stalne vožnje, zato zaradi tega in zaradi kolon ob petkih do 18.00 ne zmore priti v Celje. Poleg tega je zaradi voženj zelo utrujen ter s tem izpostavlja nevarnostim na cesti tako sebe kot otroka. Po pritožbenih navedbah je predlagateljica glede na podane trditve in njeno izpoved nedvomno bolj spočita in ima zato možnost, da dvakrat na mesec opravi pot iz ... v Ljubljano. Poleg tega bi se lahko otrok z očetom videl že ob 18.00 in ne šele pozneje, ko je utrujen in mora na spanje. Za otroka je najprimerneje, da en od staršev prepelje otroka v eno smer do Ljubljane ali obratno v celoti, saj ni vmesnih prestopanj in morebitnega čakanja. Za takšen način izvajanja stikov sta se starša celo dogovorila pri CSD dne 16. 4. 2023. Nasprotni udeleženec se je v pritožbi skliceval na svoj dopis z dne 15. 5. 2023, v katerem je opisal, kako je potekal stik dne 12. 5. 2023. Ker je tega dne zamujal, je šel sam po mld. A. A. v .... in se z njim v Ljubljano nato vrnil šele ob 22.00 uri. V pritožbi je navajal, da je razdalja med Ljubljano in ... 120 km (vožnja traja 1 uro in 45 minut), med Ljubljano in Celjem pa 77 km (vožnja traja eno uro).

Predlagateljica je po pritožbenih navedbah s preselitvijo v .... nasprotnega udeleženca prikrajšala za stike s sinom med tednom, zato v pritožbi vztraja pri določitvi stikov, ki bi potekali tri vikende na mesec, kakor je sam predlagal med postopkom. Zaradi selitve je na predlagateljici breme, da vzpostavi prejšnjemu stanju podobno stanje. Pritožnik še meni, da bi se morala predlagateljica potruditi opraviti vozniški izpit in dodal, da ga očitno namenoma ni "dokončala". Pritožniku je znano, da se predlagateljica vozi s svojo mamo in bi tudi ona lahko pomagala predlagateljici pri vožnjah. Sodišče prve stopnje po mnenju pritožbe ni dovolj upoštevalo čustvenih potreb otroka in s tem ravnalo v njegovo škodo.

Nasprotni udeleženec v pritožbi nadalje navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje glede materialnih zmožnosti predlagateljice, saj je že na naroku opozoril, da njene navedbe o lastnih izdatkih presegajo njene podatke o prihodkih. Sodišče ni preverjalo in predlagateljica tudi sicer listinsko ni izkazala prihodkov (npr. iz "StartUp-a") in izdatkov ter kakšni so njeni realni stroški . Prav tako ni listinsko izkazala višine in dejanskih stroškov otroka oziroma njegovih potreb. Po mnenju pritožbe predlagateljica ni izkazala niti zatrjevanih stroškov voženj na stik iz ... v Celje. Nasprotni udeleženec je navedel, da trenutno zasluži 900,00 EUR neto mesečno in da med tednom za gorivo porabi približno 300,00 EUR, kar mora kriti iz svojih dohodkov in tega stroška ne pridobi povrnjenega. Dodatno je obremenjen še z vožnjami v Celje in v .... ob izvajanju stikov, česar pa ne zmore kriti iz svojih prihodkov.

4. V odgovoru na pritožbo je predlagateljica obrazloženo zavrnila vse pritožbene navedbe.

5. Pritožba ni utemeljena.

**Presoja pritožbenih navedb glede odločitve o stikih (I. in II. točka izreka):**

6. Čeprav nasprotni udeleženec v pritožbi navaja, da sklep izpodbija v celoti, iz njene vsebine izhaja, da izpodbija zgolj odločitev o načinu prevzema in vrnitve mld. A. A. ob začetku in koncu stika (med t. i. vikend stiki in poletnimi počitnicami) ter ker sodišče ni določilo še tretjega mesečnega "vikend" stika. Odločitve iz I. točke izreka v ostalem delu in odločitve iz II. točke izreka nasprotni udeleženec obrazloženo ne izpodbija, zato jo bo pritožbeno sodišče preizkusilo zgolj v okviru razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

7. Očitek, da je sklep v prvi alineji I. točke izreka obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člen ZPP, ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je s popravnim sklepom z dne 3. 10. 2023 odpravilo pisno napako v prvi alineji I. točke izreka in jasno odločilo, da se stik prične vsak petek ob 18.00 uri, kar je povsem skladno z razlogi iz 10. točke obrazložitve.

8. Sodišče prve stopnje je pri izvrševanju stikov med vikendi (prva alineja I. točke izreka) in med poletnimi počitnicami (druga alineja I. točke izreka) določilo, da potekajo od petka ob 18.00 uri tako, da predlagateljica mld. A. A. pripelje na ŽP Celje, kjer ga prevzame nasprotni udeleženec, ki ga nato ob koncu stika pripelje nazaj na dom predlagateljice v ... Takšno odločitev, s katero je nasprotnemu udeležencu naložilo pretežni del voženj ob izvajanju stikov, je sodišče prve stopnje oprlo na več razlogov.

Prvi je ta, da predlagateljica tudi sicer vsakodnevno ves čas sama skrbi za mld. A. A., pri čemer so pomembne še ugotovitve sodišča prve stopnje, da je mld. A. A. otrok s posebnimi potrebami, ki ima odločbo Zavoda za šolstvo zaradi težav na govorno jezikovnem področju in ima zato v šoli prilagoditve, ter da je mld. A. A. že voden pri CDZOM pri ZD Celje, kar v zvezi s prevozi na preglede in obravnave za predlagateljico predstavlja dodatno časovno in finančno breme. Drugi je ta, da bo lahko mld. A. A. do začetka stika ob 18.00 uri opravil svoje šolske obveznosti po pouku, tretji pa ta, da predlagateljica nima vozniškega izpita, zato je do sedaj mld. A. A. na stik iz ... v Ljubljano vozila z javnim prevozom, medtem ko ima nasprotni udeleženec tako vozniški izpit kot avto.

9. Nasprotni udeleženec v pritožbi vztraja, da je sodišče prve stopnje z odločitvijo, utemeljeno z zgoraj povzetimi razlogi, zmotno uporabilo materialno pravo, saj naj bi bila takšna porazdelitev voženj "neživljenjska, nesorazmerna in nerealna".

Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je treba pri odločanju o določitvi stikov po petem odstavku 141. člena Družinskega zakonika (DZ) ali ob izdaji nove odločbe o stikih zaradi spremenjenih razmer po osmem odstavku tega člena prvenstveno upoštevati največjo korist otroka iz 7. člena DZ, ki je tudi sicer osnovno vodilo pri odločanju v vseh postopkih zaradi varstva koristi otrok. Prav tako mu pritožbeno sodišče pritrjuje, da zgoraj nanizani razlogi materialnopravno utemeljujejo odločitev iz izpodbijanega sklepa o načinu porazdelitve bremen voženj ob izvajanju stikov. Pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje po sodni praksi pri določanju stikov upoštevati, da si morata starša bremena voženj zaradi izvajanja stikov porazdeliti približno enakomerno, nimajo podlage v zgoraj citiranih določbah 141. člena DZ in v 7. členu DZ. Sodišče prve stopnje je tako povsem pravilno upoštevalo celoto ugotovljenih dejanskih okoliščin o načinu izvrševanja starševske skrbi na strani obeh udeležencev (in porazdelitev bremen med njima pri tem), zlasti pa okoliščine na strani mld. A. A. (posebne potrebe, izdelava šolskih nalog). Ob ugotovljenem dejanskem stanju je odločitev sodišča prve stopnje o takšnem načinu izvajanja stikov, kot izhaja iz I. točke izreka izpodbijanega sklepa, v skladu z največjo koristjo mld. A. A. Pritožnik sodne prakse, ki naj bi utemeljevala njegovo stališče o polovični porazdelitvi bremen voženj (in stroškov) pri izvrševanju stikov, ni predložil. 10. Pritožnik v pritožbi sicer uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, vendar zgoraj navedenih dejstev, ki jih je sodišče upoštevalo ob presoji, nasprotni udeleženec obrazloženo sploh ne izpodbija. Nasprotno, nasprotni udeleženec skuša neuravnoteženost porazdelitve bremen pri vožnjah obeh udeležencev na stik in iz njega (in s tem materialnopravno zmotnost odločitve) uveljaviti z novimi trditvami (i) o poteku svojih službenih obveznosti, ki naj bi mu preprečevali ob petkih priti v Celje do 18.00 ure, (ii) da je predlagateljica ob svojih siceršnjih obveznostih nedvomno bolj spočita za opravljanje poti v Ljubljano, (iii) da predlagateljica nalašč ni opravila vozniška izpita, (iv) in o dolžini poti med Ljubljano in ... ter med Ljubljano in Celjem. Vse te trditve predstavljajo nedovoljene pritožbene novote v smislu določbe 34. člena ZNP-11. Ob tem, da nasprotni udeleženec ne izpodbija ugotovitve, da je mld. A. A. otrok s posebnimi potrebami in da lahko le v petek do 18.00 zaključi svoje šolske naloge tekočega tedna, omenjene pritožbene navedbe povsem očitno niso usmerjene v zaščito otrokove koristi pri izvrševanju stikov in so zato z vidika 34. člena ZNP-1 kot prepozne nedovoljene. Po določbi 34. člena ZNP-1 so namreč dopustne zgolj pritožbene novote, ki bi bile lahko v korist mld. A. A. skladno z določbo drugega odstavka 6. člena ZNP.2

11. Odločitve sodišča prve stopnje ne more izpodbiti niti pritožbena trditev o poteku stika dne 12. 5. 2023 (in predloženo elektronsko sporočilo z dne 15. 5. 2023), saj se časovne meje pravnomočnosti izpodbijanega sklepa nanašajo na dejanske okoliščine ob zaključku glavne obravnave dne 5. 4. 2023. Navedbe o dogajanju dne 12. 5. 2023 (in predložena listina) so za presojo utemeljenosti pritožbe zato v konkretnem primeru povsem nepomembne.3 Pritožbeno sodišče ne glede na to dodaja, da morata oba starša svoje obveznosti načrtovati tako, da bosta lahko izvrševala stike, kot so bili določeni z izpodbijano odločbo.

12. Neutemeljena in nelogična je pritožbena navedba, da bi se lahko ob drugačni porazdelitvi voženj nasprotni udeleženec in mld. A. A. videla že v petek ob 18.00 uri, saj je sodišče prve stopnje v 10. točki obrazložitve nazorno in jasno pojasnilo, da se bo stik med njima pričel ravno ob tej uri s tem, ko bo nasprotni udeleženec prevzel mld. A. A. na ŽP Celje.

Enako velja za pritožbeno trditev, da ne bi bilo nepotrebnih vmesnih prestopanj in čakanja, če bi eden od obeh staršev mld. A. A. vozil v eno smer v celoti. Ob neizpodbijanem dejstvu, da mora predlagateljica uporabljati javni prevoz in da gre za relacijo od ... do Ljubljane, se pritožbena trditev, da v takšnem primeru ne bi bilo potrebe po prestopanju in čakanju, izkaže za povsem neutemeljeno.

Način izvajanja stikov, za kakršnega sta se udeleženca dogovorila pri CSD dne 16. 4. 2021, pravilnosti zaključkov sodišča prve stopnje prav tako ne izpodbije. Pritožnik je pritožbi predložil zapisnik z dne 6. 4. 2021, ki dokazuje sklenitev takšnega dogovora, vendar ga je sodišče prve stopnje v okviru dokaznega postopka in pri presoji že upoštevalo (prim. 9. točko obrazložitve), zato z njim njegovih ugotovitev in zaključkov ne more izpodbiti. Sodišče prve stopnje je pritožniku pojasnilo, da takšen dogovor glede na ugotovljene dejanske okoliščine ni v korist mld. A. A., kar pritožbeno sodišče sprejema in se na njegove razloge sklicuje.

13. Pritožnik v pritožbi neutemeljeno očita zmotno uporabo materialnega prava, ker sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni določilo še tretjega "vikend stika" v posameznem mesecu. Drži pritožbena navedba, da je nasprotni udeleženec na narokih dne 31. 1. 2023 in dne 23. 2. 2023 izražal takšno željo, vendar je nato na zadnjem naroku za glavno obravnavo dne 5. 4. 2023 jasno izjavil, da stikov na tretji vikend v mesecu zaradi finančnih težav ne more izvajati. Sodišče prve stopnje je ob takšnem stanju zato pravilno izhajalo iz skladnih trditev obeh strank, da naj stiki načeloma potekajo vsak drug vikend. Tako je nenazadnje predlagal tudi CSD Celje v svojem mnenju z dne 9. 1. 2023, ki mu pritožnik pritožbeno ne nasprotuje.

14. Odločitev o stikih je torej pravilna tako v dejanskem, postopkovnem kot materialnopravnem pogledu. Sodišče je na podlagi ugotovljenih dejanskih okoliščin ustrezno upoštevalo potrebe obeh staršev in mld. A. A. ter odločilo skladno z njegovo največjo koristjo.

**Presoja pritožbenih navedb glede odločitve o preživnini (IV. točka izreka):**

15. Sodišče je odločitev pravilno oprlo na določbo prvega odstavka 197. člena DZ4 in v tem okviru najprej ugotavljalo, ali je po sklenitvi sodne poravnave, s katero je bila določena višina preživnina, prišlo do spremembe okoliščin na strani obeh udeležencev in/ali mld. A. A., nato pa skladno z določbo 189. člena DZ5 še materialne in pridobitne zmožnosti obeh udeležencev ter potrebe mld. A. A. 16. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da nasprotni udeleženec pretežno izpodbija zgolj ugotovljeno dejansko stanje, vendar so pritožbene navedbe glede tega tako splošne, da ne omogočajo pritožbenega preizkusa.

Dejansko ugotovitev o višini materialne in pridobitne zmožnosti predlagateljice skuša pritožnik izpodbiti z opozarjanjem na nasprotja v predlagateljičinih navedbah, ki pa jih ne pojasni. Poleg tega podane navedbe strank še ne predstavljajo dejanskih ugotovitev sodišča, zato nasprotni udeleženec ugotovljenih dejstev (prim. obrazložitev iz tretjega odstavka 20. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa) z opozarjanjem na postavljene trditve predlagateljice ne more izpodbiti. Tudi njegova trditev, da sodišče prve stopnje ni z listinami preverjalo predlagateljičnih prihodkov in izdatkov, je tako splošna, da presoje pravilnosti dokazne ocene ne omogoča. 17. Neutemeljeno je tudi pritožbeno izpodbijanje dejanskega stanja o materialni in pridobitni zmožnosti nasprotnega udeleženca. Z navedbo, da trenutno zasluži le 900,00 EUR neto na mesec, nasprotni udeleženec očitno nasprotuje svoji lastni izpovedbi o višini svojega mesečnega zaslužka (prim. povzetek izpovedi v 20. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa), na katero se je oprlo sodišče prve stopnje, s čimer pa ne more uspeti. Če pa nasprotni udeleženec s to navedbo zatrjuje, da gre za njegov zaslužek po zaključku glavne obravnave, gre za dejstvo, na katerega se časovne meje pravnomočnosti izpodbijanega sklepa ne raztezajo, in je za presojo utemeljenosti pritožbe posledično nepomembno, kakor je pritožbeno sodišče pojasnilo že zgoraj. Predloženi obračun akontacije dohodnine v vsakem primeru predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto v smislu določbe 34. člena ZNP-1, saj želi pritožnik z njo povsem očitno zmanjšati svojo preživninsko obveznost, kar pa ni v korist mld. A. A., ki uživa zaščito po drugem odstavku 6. člena ZNP-1. Povsem enako velja za pritožbeno trditev, da za gorivo za vožnje med tednom, nasprotni udeleženec porabi približno 300,00 EUR.

Stroške prevozov na stik in iz njega je sodišče pri določitvi višine preživnine ustrezno upoštevalo ob porazdelitvi preživninske obveznosti med oba zavezanca skladno z določbo 189. člena DZ. Pritožbeno sodišče se na te razloge sklicuje kot povsem pravilne (prim. 25. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

18. Pritožbeno izpodbijanje ugotovljenih stroškov prevozov, ki jih je imela doslej predlagateljica z vožnjami iz ... v Ljubljano, je povsem nepomembno, saj je sodišče prve stopnje povsem jasno navedlo, da teh stroškov pri določitvi preživnine ni upoštevalo niti na strani predlagateljice v okviru njenih zmožnosti niti v okviru otrokovih potreb (21. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Ker omenjenega dejstva sodišče pri odmeri preživnine sploh ni upoštevalo, se pritožbenemu sodišču do tega dela pritožbenih navedb posledično ni bilo treba opredeliti.

**Končna presoja pritožbe:**

19. Ker s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ni našlo razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Pritožnik sme v pritožbi vselej navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, če so v korist oseb iz drugega odstavka 6. člena tega zakona (34. člen ZNP-1). 2 Sodišče mora po uradni dolžnosti ukreniti vse, da se zavarujejo pravice in pravni interesi otrok in oseb, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugih okoliščin niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravice in interese (drugi odstavek 6. člena ZNP-1). 3 Enako tudi Višje sodišče v Ljubljani v sklepu IV Cp 1979/2022 (7. točka obrazložitve). 4 Sodišče na zahtevo ali predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena (prvi odstavek 197. člena DZ). 5 Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca (189. člen DZ).