Jedro

Tožnik je 26. 11. 2010 na prvostopenjski davčni organ poslal vlogo za odpis ali delni odpis neporavnanih davčnih obveznosti. Med strankama ni sporno, da se navedene obveznosti nanašajo na obdobje, ko je tožnik kot samostojni podjetnik posameznik opravljal dejavnost, in da se tudi obveznosti (davki) nanašajo na opravljanje dejavnosti. Davčni organ po izrecni določbi 7. odstavka 101. člena ZDavP-2 ne more odobriti odpisa ali delnega odpisa po tem členu samostojnim podjetnikom posameznikom, ki prenehajo opravljati dejavnost, za davke, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti, zato je bila vloga tožnika pravilno zavržena. Glede njegovega ugovora, da bi bilo treba vlogi ugoditi, ker jo je oddal v času, ko je zakon to še dopuščal, sodišče dodaja, da je bil 7. odstavek 101. člena ZDavP-2 sprejet z ZDavP-2B, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 110/09 z dne 29. 12. 2009, in je pričel veljati naslednji dan po objavi.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Tožnika se v tem postopku oprosti plačila sodnih taks.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom št. DT 4292-1870/2010-2-(0704-02) z dne 14. 12. 2010 je Davčna uprava RS, Davčni urad Kranj kot prvostopenjski organ (v nadaljevanju prvostopenjski organ) zavrgel vlogo tožnika z dne 26. 11. 2010 za odpis ali delni odpis neporavnanih davčnih obveznosti iz naslova davkov in prispevkov iz opravljanja dejavnosti v skupnem znesku 27.798,16 EUR. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa tožnik zahtevka ni obrazložil, saj je navedel le, da prosi za odpis ali delni odpis davčnega dolga. Tožnik je, po podatkih registra davčnih zavezancev, prenehal z dejavnostjo dne 25. 11. 2009. Prvostopenjski organ je zahtevo obravnaval v skladu z določili 101. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06, 125/08, 20/09-ZDoh-2D, 110/09 in 1/10-popr., v nadaljevanju ZDavP-2), po katerem lahko davčni organ dovoli odpis, delni odpis in odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, če bi se s plačilom davčne obveznosti lahko ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca ali njegovih družinskih članov. Podrobnejše kriterije pa določa Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/06, 46/07, 102/07 in 28/09, v nadaljevanju Pravilnik), in sicer v VII. delu. Ker je tožnik podal zahtevo za odpis ali delni odpis davčnega dolga iz naslova davkov in prispevkov, ki izhajajo iz opravljanja dejavnosti, je prvostopenjski organ vlogo zavrgel na podlagi 2. točke 1. odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, 24/06-UPB2, 126/07, 65/08, 47/09-odl.US in 8/10, v nadaljevanju ZUP). Na podlagi 7. odstavka 101. člena ZDavP-2 davčni organ ne more odobriti odpisa oz. delnega odpisa osebam, ki prenehajo opravljati dejavnost, za davke, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti in fizične osebe, ki odgovarjajo za obveznosti družb, za davke, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti družbe. Pojasni še, da davčni organ ni pristojen za odpis ali delni odpis glede prispevkov za zdravstveno zavarovanje v višini 8.500,09 EUR, in se sklicuje na Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06-UPB) in Pravilnik o odpisu, obročnem plačilu in odlogu plačila dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje (Uradni list. RS, št. 129/06), zaradi česar je zahtevek v delu, ki se nanaša na prispevke iz naslova zdravstvenega zavarovanja, odstopil v pristojno reševanje območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Tožnik je zoper prvostopenjsko odločbo vložil pritožbo, ki jo je Ministrstvo za finance RS kot drugostopenjski organ z odločbo št. DT-499-31-2/2011-2 z dne 2. 3. 2011 zavrnilo. Drugostopenjski organ se v obrazložitvi svoje odločbe sklicuje na 7. odstavek 101. člena ZDavP-2, ki določa, da davčni organ ne more odobriti odpisa ali delnega odpisa obveznosti v skladu s tem členom samostojnim podjetnikom, ki prenehajo opravljati dejavnost, za davke, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti. Ker je bila tožnikova vloga zavržena zaradi tega, ker se zahtevek za odpis glasi na obveznosti, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti skladno z navedeno določbo 7. odstavka 101. člena ZDavP-2, je odločitev prvostopenjskega organa pravilna. Pojasni še, da je davčna služba pristojna predvsem za odmero, obračunavanje, pobiranje in izterjavo davkov, s katerimi se omogoča delovanje države, zato ne more omogočati ugodnosti odpisa davčnega dolga ali drugih ugodnejših načinov poplačila dolga preko restriktivno določenih pogojev v obstoječi zakonodaji. Davčni organ je tako pri odločanju, ne glede na finančno stisko zavezanca, vezan na določbe veljavnih predpisov, mimo katerih ne more odločati, čeprav se tožnik, kot je razvidno iz spisovnega gradiva in pritožbenih navedb, nahaja v življenjski in finančni stiski in poravnava davčnih obveznosti pomeni zanj izjemno breme. Kot pravilno potrdi tudi odločitev v delu, ki se nanaša na prispevke za zdravstveno zavarovanje.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja in jo izpodbija s tožbo. V tožbi navaja, da je glede na ukrepe davčnih postopkov posledično prišlo do uničenja tožnikovega premoženja v s.p. kot edinega vira dohodka in s tem tudi eksistenčnega vira za za zagotavljanje normalnega življenja. Nato navaja svoj pogled na škodo, ki je v zvezi s tem nastala, in opisuje potek v zvezi z rubežem. Smiselno sodišču predlaga, da odpravi izpodbijani sklep, in meni, da bi moral prvostopenjski organ vlogi za odpis ugoditi, saj je vlogo oddal v letu 2010, ko je to zakon to še dopuščal. To še zlasti zaradi tega, ker je bil s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije obveščen, da je bilo njegovi vlogi za odpis prispevkov ugodeno.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe iz razlogov, razvidnih iz izpodbijane odločbe.

Tožba ni utemeljena.

K izreku sodbe Po pregledu izpodbijanega sklepa in upravnih spisov sodišče ugotavlja, da je odločitev prvostopenjskega organa pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa odločitev pojasnil prvostopenjski organ in z razlogi, s katerimi je zavrnil pritožbene ugovore drugostopenjski organ ter se nanje, kolikor so tožbeni ugovori enaki ugovorom, ki jih je tožnik uveljavljal v pritožbi, tudi sklicuje (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi z ugovori, ki jih tožeča stranka uveljavlja v tožbi, sodišče še dodaja: Med strankama ni sporno, da je tožnik dne 26. 11. 2010 na prvostopenjski davčni organ poslal vlogo za odpis ali delni odpis neporavnanih davčnih obveznosti iz naslova davkov in prispevkov v skupnem znesku 27.798,16 EUR. Prav tako med strankama ni sporno, da se navedene obveznosti nanašajo na obdobje, ko je tožnik kot samostojni podjetnik posameznik opravljal dejavnost, in da se tudi obveznosti (davki) nanašajo na opravljanje dejavnosti. Ker davčni organ po izrecni določbi 7. odstavka 101. člena ZDavP-2, kot sta navedla že oba davčna organa, ne more odobriti odpisa ali delnega odpisa po tem členu samostojnim podjetnikom posameznikom, ki prenehajo opravljati dejavnost, za davke, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti, je pravilna odločitev, da se vloga tožnika za odpis, skladno z 2. točko 1. odstavka 129. člena ZUP, s sklepom zavrže. Glede tožnikovega ugovora, da bi bilo potrebno vlogi ugoditi, ker je vlogo oddal v času, ko je zakon to še dopuščal, sodišče dodaja, da je bil 7. odstavek 101. člena ZDavP-2 sprejet z Zakonom o spremembah in dopolnitvah ZDavP-2B, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 110/09 z dne 29. 12. 2009 in je pričel veljati naslednji dan po objavi.

Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je bilo dejansko stanje ob izdaji izpodbijanega akta pravilno ugotovljeno, izpodbijani akt je pravilen in na zakonu utemeljen, kršitev zakona, na katere pazi po uradni dolžnosti pa sodišče ni našlo, zato je tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

K izreku sklepa Na podlagi 1. odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/08, v nadaljevanju ZST-1) sodišče oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. O oprostitvi plačila taks odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke. Ta mora predlogu priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov (1. in 2. odstavek 12. člena ZST-1). Upoštevaje v izjavi naveden podatek, da je tožnik prejemnik denarne socialne pomoči, je sodišče odločilo, kot je navedeno v izreku sklepa.