Jedro

ZKP v zvezi z odvzemom premoženjske koristi v upravičenih primerih dopušča le obročno plačilo, ne pa tudi odloga plačila premoženjske koristi.

Izvrševanje dela v splošno korist ni ovira za to, da si obsojenec poišče zaposlitev. V skladu s 13. členom Pravilnika o izvrševanju probacijskih nalog mora namreč svetovalec pri izbiri izvajalca dela v splošno korist med drugim upoštevati tudi morebitno zaposlenost obsojenca.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojenca se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se obsojenemu A. A. dovoli obročno plačilo premoženjske koristi v višini 9.396,68 EUR, in sicer v dvaindvajsetih mesečnih obrokih po 427,12 EUR, pri čemer prvi obrok zapade v plačilo 15. 6. 2019, vsak izmed nadaljnjih enaindvajsetih mesečnih obrokov v enaki višini pa vsakega naslednjega 15. dne v mesecu do dokončnega poplačila. V primeru, da kateri od obrokov ne bo pravočasno plačan, zapadejo v plačilo vsi še nezapadli obroki.

2. Zoper odločitev prvostopenjskega sodišča se je brez navedbe pritožbenih razlogov pritožil obsojenec. Višjemu sodišču predlaga, naj mu dovoli začeti odplačevati svoj dolg drugo leto, ko bo zaključil z družbeno koristnimi deli.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sodbo I K 45531/2018 z dne 23. 10. 2018 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani VI Kp 45531/2018 z dne 12. 3. 2019, pravnomočno dne 19. 3. 2019, A. A. spoznalo za krivega storitve nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije v sostorilstvu po prvem odstavku 211. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 in 54. členom KZ-1. Izreklo mu je kazen dve leti zapora, ki se izvrši tako, da obsojenec v roku dveh let od izvršljivosti sodbe opravi delo v splošno korist v trajanju 1460 ur. Sodišče je v sodbi še odločilo, da mora obsojenec plačati stroške kazenskega postopka ter protipravno pridobljeno premoženjsko korist v znesku 9.396,86 EUR. Z izpodbijanim sklepom je sodišče ugodilo obsojenčevemu predlogu za obročno plačilo premoženjske koristi, kot navedeno zgoraj.

5. Obsojenec v pritožbi navaja, da dne 1. 7. 2019 prične z deli v splošno korist, ki jih bo opravljal 8 mesecev in bo posledično v tem času brez vsakršnega dohodka, pri čemer bosta z ženo, ki zasluži od 550,00 do 600,00 EUR na mesec, komaj shajala. Posledično ne bo zmogel plačevati obrokov, določenih v izpodbijanem sklepu, zato prosi za odlog začetka obročnega plačevanja premoženjske koristi na drugo leto, ko bo zaključil z družbeno koristnimi deli.

6. Pritožbene navedbe niso utemeljene. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da Zakon o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi z odvzemom premoženjske koristi v upravičenih primerih dopušča le obročno plačilo, ne pa tudi odloga plačila premoženjske koristi (503. člen ZKP). V skladu z drugim odstavkom 75. člena KZ-1 je že plačilo premoženjske koristi v obrokih izjema. Sodišče sme določiti tak način plačila premoženjske koristi le v upravičenih primerih, rok plačila pa ne sme biti daljši od dveh let. Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi pravilno upoštevalo okoliščine, ki jih izpostavlja obsojenec (da ni zaposlen, da ima njegova žena nizke dohodke, da nima premoženja), in mu je določilo obročno plačilo premoženjske koristi (ki mu obsojenec ne nasprotuje), ki pa ga ni mogoče odložiti, kot to predlaga obsojenec.

7. Sodišče druge stopnje v zvezi z obsojenčevimi pritožbenimi navedbami pripominja, da izvrševanje dela v splošno korist ni ovira za to, da si obsojenec poišče zaposlitev. V skladu s 13. členom Pravilnika o izvrševanju probacijskih nalog (Uradni list RS, št. 21/18) mora namreč svetovalec pri izbiri izvajalca dela v splošno korist med drugim upoštevati tudi morebitno zaposlenost obsojenca.

8. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče obsojenčevo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

9. Pritožbeno sodišče je obsojenca, upoštevajoč njegove premoženjske razmere, ki jih navaja v pritožbi, oprostilo plačila sodne takse (četrti odstavek 95. člena v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZKP).