Jedro

Sklicevanje pritožnice na 53. člen ZUPUDPP ni uspešno. Gre za člen, ki nosi naslov: Odškodnina zaradi razlastitve ali omejitve lastninske pravice, ter je v prvem odstavku določeno, da če se skladno z določbami ZUreP-1 nepremičnina ne razlasti proti nadomestilu v naravi, pač pa proti odškodnini, se ta določi na način... V drugem odstavku pa je v primeru, če tako določene odškodnine razlastitveni zavezanec oziroma lastnik noče sprejeti, dana možnost razlastitvenemu upravičencu, da svojo obveznost izpolni s položitvijo odškodnine pri sodišču. V konkretnem primeru pa se nepremičnina ni razlastila proti odškodnini, saj sporazum o odškodnini (ali o nadomestilu v naravi) še ni bil sprejet. O tem bo odločalo sodišče v nepravdnem postopku, ko bo odločilo bodisi o nadomestilu v naravi, bodisi o odškodnini.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog predlagateljice za položitev denarnega zneska 8.492,31 EUR na sodni depozit zavrnilo. V razlogih sklepa je pojasnilo, da položitev na sodni depozit ureja Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP) v 168. členu, ki določa, da sodišče v sodni depozit sprejme denar, dragocene kovine in izdelke iz teh kovin in vrednostne papirje, ki se lahko unovčijo, če je tako določeno s posebnim predpisom. Sodišče mora sprejeti v depozit tudi druge predmete, če je z zakonom določeno, da lahko dolžnik položi predmet svoje obveznosti pri sodišču. Postopek se začne na predlog. 302. člen Obligacijskega zakonika (OZ) pa določa, da če je upnik v zamudi ali je neznan, ali če se ne ve zanesljivo, kdo ali kje je, ali če je upnik poslovno nesposoben, nima pa zastopnika, sme dolžnik položiti zanj dolgovano stvar pri sodišču. To pravico imajo tudi drugi, ki imajo P. interes, da se obveznost izpolni. O položitvi mora dolžnik obvestiti upnika, če ve zanj in za njegovo prebivališče. Specialni predpis, na katerega se sklicuje predlagateljica v predlogu za dovolitev pologa (nespornega) dela odškodnine na sodni depozit, in sicer drugi odstavek 53. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (v nadaljevanju: ZUPUDPP) pa določa, da če razlastitveni upravičenec oziroma lastnik noče sprejeti odškodnine, lahko razlastitveni upravičenec izpolni svojo obveznost s položitvijo odškodnine pri sodišču. 2. Ocenilo je, da predlog iz več razlogov ni utemeljen. Med udeležencema je višina odškodnine za razlaščeno zemljišče sporna. V postopku ni bilo doseženo soglasje o višini odškodnine za razlaščeno zemljišče v lasti nasprotnega udeleženca. O višini odškodnine se bo namreč šele odločalo v posebnem nepravdnem postopku. Zato tudi upnik ni v zamudi. Poleg tega pa predlagateljica niti ne trdi, da upnik ne bi želel sprejeti po sodnem cenilcu A.E. ugotovljene višine odškodnine za razlaščeno zemljišče. Predlog ni utemeljen niti po drugem odstavku 53. člena ZUPUDPP, saj se lahko po tej določbi predlaga položitev odškodnine pri sodišču samo, če razlastitveni zavezanec oziroma lastnik, torej nasprotni udeleženec, noče sprejeti odškodnine. Tega pa predlagateljica na trdi.

3. Zoper sklep se je predlagateljica pritožila ter uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 37 členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep tako spremeni, da se polog zneska 8.492,31 EUR na sodni depozit dovoli. Pritožnica meni, da je sodišče materialno pravo nepravilno uporabilo. Ni mogoče uporabiti določb OZ, ki urejajo obligacijska razmerja med strankama, torej medsebojne obveznosti, ki nastanejo po svobodni volji strank, treba je uporabiti specialne določbe ZUPUDPP ter Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju: ZUreP-1). Lastniku se zato najprej ponudi odkup nepremičnine za vrednost, ki je ocenjena po 55. členu ZUPUDPP, in če odškodnine noče sprejeti, se vloži predlog za razlastitev nepremičnine po četrtem odstavku 47. člena ZUPUDPP. V upravnem razlastitvenem postopku se poleg presoje oziroma odločitve o razlastitvi razlastitvenemu zavezancu ponovno ponudi sklenitev sporazuma o odškodnini oziroma nadomestilo. Če lastnik sporazuma ne želi skleniti, ko torej iz različnih subjektivnih razlogov drugič noče sprejeti ponujene odškodnine, upravni organ stranke napoti na nepravdni postopek pred sodiščem. Predlagateljica je trdila in dokazovala, da je nasprotni udeleženec kar dvakrat, pred vložitvijo predloga za polog na sodni depozit, zavrnil prejem odškodnine. Tudi v priloženi odločbi UE 1 z dne 25.8.2015 je tako v izreku pod 4. točko kot v obrazložitvi na strani 3 in 7 izkazano, da denarne odškodnine udeleženec ni želel sprejeti. Podana je procesna kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Odškodnina je bila določena po 53. členu ZUPUDPP. To je predlagateljica dokazovala s poročilom o ocenjevanju vrednosti cenilca A.E., zato razlogi sodišča, da je znesek sporen, ne držijo. Določba 168. člena ZNP omogoča polog denarja na sodni depozit, če je tako določeno s posebnim predpisom, kar je v tem primeru določba drugega odstavka 53. člena ZUPUDPP. Ta predpis ne pogojuje, da bi morala biti višina odškodnine že nesporno določena ali rok za plačilo zapasti. Tudi iz objavljene sodne prakse izhaja, da je bistveno za odločitev o predlogu za sprejem denarja v sodni depozit, da je možnost sodnega depozita zakonsko predvidena. Nesoglasje o ustreznosti višine odškodnine ni relevantno. Sklicuje se na odločbi VSL I Cp 1858/2012 in 2827/2014.Predlagateljica je pojasnila razloge za sodni polog odškodnine, želi se izogniti zamudnim obrestim. Razlogi sodišča so tudi v nasprotju s sodno prakso. V številnih drugih nepravdnih postopkih, ki jih je država kot razlastitvena upravičenka zaradi določitve odškodnine sprožila v drugih primerih, isto sodišče utemeljuje ravno nasprotno, da je v zamudi s plačilom odškodnine od odločbe o razlastitvi dalje. Prav taka sodna praksa je bila povod za odločitev razlastitvene upravičenke, da lahko po pravnomočnem končanju upravnega razlastitvenega postopka predlaga polog odškodnine na sodni depozit. V nasprotnem bodo državi na račun davkoplačevalcev nastale negativne finančne posledice in to zaradi subjektivnih razlogov na strani razlastitvenega zavezanca.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predlagateljica je pri sodišču vložila predlog za polog na sodni depozit ter pojasnila, da je Upravna enota na podlagi določb ZUPUDPP ter ZUreP-1 s pravnomočno odločbo o razlastitvi štev. 1 z dne 25.8.2015 v korist predlagateljice dovolila razlastitev parcele 1709/9 k.o. M., ki je bila last nasprotnega udeleženca, do celote. V dosedanjem postopku pridobivanja nepremičnine je vrednost nepremičnin ugotovil sodni izvedenec kmetijske stroke in ta znaša 8.492,31 EUR. Med upravnim postopkom zaradi nestrinjanja z ocenjeno vrednostjo oziroma odškodnino, ni bilo mogoče skleniti dogovora glede odškodnine. Predlagateljica je zato vložila predlog za določitev odškodnine, nesporni znesek pa želi, da bi se izognila plačilu zakonskih zamudnih obresti, položiti na depozit, možnost takega načina izpolnitve obveznosti pa predvideva specialni predpis, to je drugi odstavek 53. člena ZUPUDPP.

6. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno odločilo, ko predlogu ni ugodilo. Res je, kar povzema pritožba, da je nasprotni udeleženec glede na potek zakonsko predvidenega postopka, dvakrat odklonil odškodnino, to je preden je država vložila predlog za razlastitev (prim. 47. člen ZUPUDPP), kot tudi v upravnem postopku, kar izhaja tudi iz priložene odločbe z dne 25.8.2015 (na primer razlogih k 4. točki izreka - uP. organ ni odločil o odškodnini oziroma nadomestilu, ker upravičenec in zavezanec nista sklenila sporazuma o odškodnini oziroma nadomestilu). Zato sta bili stranki tudi napoteni na sodišče za odmero odškodnine v nepravdnem postopku. Sklicevanje pritožnice na 53. člen ZUPUDPP ni uspešno. Gre za člen, ki nosi naslov: Odškodnina zaradi razlastitve ali omejitve lastninske pravice, ter je v prvem odstavku določeno, da če se skladno z določbami ZUreP-1 nepremičnina ne razlasti proti nadomestilu v naravi, pač pa proti odškodnini, se ta določi na način... V drugem odstavku pa je v primeru, če tako določene odškodnine razlastitveni zavezanec oziroma lastnik noče sprejeti, dana možnost razlastitvenemu upravičencu, da svojo obveznost izpolni s položitvijo odškodnine pri sodišču. V konkretnem primeru pa se nepremičnina ni razlastila proti odškodnini, saj sporazum o odškodnini (ali o nadomestilu v naravi) še ni bil sprejet. O tem bo odločalo sodišče v nepravdnem postopku, ko bo odločilo bodisi o nadomestilu v naravi, bodisi o odškodnini (nenazadnje je v upravnem postopku razlastitveni zavezanec navedel, da želi zamenjavo zemljišča - stran 3 upravne odločbe z dne 25.8.2015).

7. Neutemeljeno je tudi sklicevanje pritožnice na sodno prakso, v obeh primerih so se presojale določbe Energetskega zakona (v nadaljevanju: EZ), in sicer je šlo za situacijo, ko je razlastitveni upravičenec izkazoval nujnost pogojev (dodatno določeni pogoji poleg pogojev iz prvega odstavka 104. člena ZUreP-1 za razlastitev - 59. člen EZ oziroma peti odstavek 473 člena EZ-1). Podobno situacijo ureja ZUPUDPP v 52. členu v šestem odstavku. Vendar v obravnavani zadevi ne gre za tako situacijo, ko bi predlagateljica s položitvijo na sodni depozit izkazovala pogoje za nujnost razlastitve, saj je o razlastitvi že odločeno.

8. Tako se izkaže, da je odločitev sodišča materialnopravno pravilna, pogoji za polog zneska na sodni depozit niso izkazani in vprašanje ali je znesek odškodnine sporen ali ne, ni odločilno, zato so očitki pritožbe, uperjeni v grajo teh razlogov sodišča prve stopnje, neutemeljeni.

9. Pritožbeni razlogi niso podani, in ker pritožbeno sodišče tudi kršitev, na katere po uradni dolžnosti pazi (drugi odstavek 350. člena ZPP) ni zasledilo, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).