Jedro

Če storilcu v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o prekršku, je podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz druge alineje 62. člena ZP-1.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijani plačilni nalog razveljavi ter zadeva vrne prekrškovnemu organu v ponovno odločanje.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ Policijska postaja Maribor je storilcu D. M. dne 3. 5. 2010 izdal plačilni nalog zaradi prekrškov po 3. točki sedmega odstavka 32. člena, tretjem odstavku 122. člena in c) točki četrtega odstavka 130. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1). Izrekel mu je enotno globo 660,00 EUR in stransko sankcijo 18 kazenskih točk v cestnem prometu.

2. Zahtevo za varstvo zakonitosti vlaga vrhovna državna tožilka. Navaja, da je bil ob kontroli cestnega prometa dne 3. 5. 2010 ustavljen voznik osebnega vozila, ki se je predstavil kot D. M. Prekrškovni organ mu je izdal izpodbijani plačilni nalog. Po prejemu opomina pred začetkom davčne izvršbe zaradi neplačane globe, se je na policijski postaji zglasil D. M. ter navedel, da z izdanim plačilnim nalogom ni bil seznanjen, saj očitanih prekrškov ni storil, temveč se je očitno nekdo predstavil z njegovim imenom in priimkom. Policist, ki je vodil postopek je kasneje tudi ugotovil pravega storilca prekrška. D. M. pred pravnomočnostjo plačilnega naloga ni bila dana možnost, da se izjavi o očitanih prekrških. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi ter izpodbijani plačilni nalog razveljavi.

3. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila na podlagi 171. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) vročena storilcu prekrška, ki je izrazil svoje strinjanje z vloženo zahtevo.

B.

4. Ugotavljanje odločilnih dejstev v postopku pred prekrškovnim organom (hitri postopek) po določbi prvega odstavka 55. člena ZP-1 poteka brez odlašanja, hitro in enostavno, kar velja še posebej takrat, ko se o prekršku odloči s plačilnim nalogom, ki je namenjen predvsem obravnavi enostavnih dejanskih stanov. Plačilni nalog, ki velja kot pisna odločba o prekršku (drugi odstavek 57. člena ZP-1), se namreč kršitelju po določbi drugega odstavka 57. člena ZP-1 izda in vroči takoj na kraju prekrška, če pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa prekršek osebno zazna ali ga ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih sredstev in naprav. Vendar morajo biti kršitelju tudi v teh položajih zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka (prim. Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije z dne 18. 3. 1999, opr. št. Up-120/97), med njimi zlasti pravica, da se izjavi o dejanskih in pravnih vidikih zadeve (22. člen Ustave, drugi odstavek 55. člena ZP-1). Če storilcu v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o prekršku, je podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz druge alineje 62. člena ZP-1. 5. V obravnavanem primeru iz podatkov spisa prekrškovnega organa (izjava policista z dne 26. 8. 2010 naslovljena „Napačno izpolnjen plačilni nalog“) izhaja, da je obravnavane prekrške storil P. Č., ki se je očitno izdajal za za D. M. 6. Glede na navedeno vrhovna državna tožilka v zahtevi za varstvo zakonitosti utemeljeno ugotavlja, da je bil D. M. z očitanimi prekrški seznanjen šele po prejemu opomina pred začetkom davčne izvršbe, zato mu ni bila dana možnost, da se izjavi o očitanih prekrških, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz druge alineje 62. člena ZP-1. C.

7. Vrhovno sodišče je zaradi kršitve določb postopka o prekršku iz druge alineje 62. člena ZP-1 izpodbijani plačilni nalog razveljavilo ter zadevo vrnilo prekrškovnemu organu v novo odločanje.