Jedro

V skladu s 4. odstavkom 92. člena ZEKom bi moral tožnik v nadaljnjih 15 dneh od prejema neugodne rešitve svojega ugovora vložiti predlog za rešitev spora na Agencijo. Glede na to, da je tožnik podal predlog za rešitev navedenega spora na Agencijo šele 3. 7. 2008, torej po preteku zakonsko določenega roka, je Agencija postopala pravilno, ko je navedeni predlog zavrgla kot prepozen.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

: Agencija je z izpodbijanim sklepom kot prepozen zavrgla tožnikov predlog za reševanje spora zoper operaterja A. d.o.o., B. (1. točka izreka). Iz 2. točke izreka pa izhaja, da stroški v tem postopku niso nastali.

Iz obrazložitve navedenega sklepa izhaja, da je tožnik pri Agenciji vložil predlog za rešitev spora zoper operaterja A. d.o.o., B. (v nadaljevanju: A.), v katerem navaja, da je v obdobju od 7. 8. 2006 do meseca aprila 2008 pri operaterju A. vložil več pritožb oziroma dopisov v zvezi z nezadovoljivo kvaliteto storitev. Operater A. je posredoval tožniku dokončni odgovor na njegov ugovor dne 8. 4. 2008, ki ga je tožnik prejel 21. 4. 2008, kar je razvidno iz posredovane povratnice. Na zadnji ugovor je tožnik prejel negativni odgovor, zato je posredoval predlog za rešitev spora na Agencijo. Slednja je predlog za reševanje spora z dne 22. 6. 2008 prejela dne 3. 7. 2008. Agencija se sklicuje na 129. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP), ki določa, da organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, med drugim, če zahteva ni bila vložena v predpisanem roku. Zakon o elektronskih komunikacijah (v nadaljevanju: ZEKom) v 92. členu določa, da ima vsak končni uporabnik pravico do ugovora zoper odločitev ali ravnanje operaterjev v zvezi z dostopom do storitev ali njihovim izvajanjem na ustrezen organ ali telo, ki ga ustanovi operater. Ugovor mora končni uporabnik vložiti v 15 dneh od dneva, ko je izvedel za izpodbijano odločitev ali ravnaje iz prejšnjega odstavka. Če operater v 15 dneh po prejemu ugovora temu ne ugodi oziroma o njem ne odloči, lahko končni uporabnik v 15 dneh po prejemu neugodne rešitve svojega ugovora oziroma po preteku 15-dnevnega roka od njegove vložitve vloži predlog za rešitev spora na Agencijo, ki ga obravnava po postopku iz 129. člena tega zakona. Agencija je po prejemu predloga za reševanje spora opravila poizvedbo pri operaterju A. o datumu posredovanega dokončnega odgovora tožniku. A. je sporočil, da je posredoval zadnji (dokončni) odgovor tožniku dne 8. 4. 2008, ki ga je tožnik prejel 21. 4. 2008, kar je razvidno iz priložene povratnice. A. sicer navaja, da je tožnik 15. 4. 2008 ponovno posredoval operaterju ugovor z identično vsebino, kot v prejšnjih reklamacijah. A. na ta ugovor vsebinsko ni odgovarjal, saj je podal dokončni odgovor že z dopisom z dne 8. 4. 2008, pač pa je tožnika le obvestil o višini odprte postavke. Iz povedanega izhaja, da je 15 dnevni rok za vložitev predloga za rešitev spora na Agencijo pričel teči naslednji dan po vročitvi, to je 22. 4. 2008. Rok se je iztekel 15 dni kasneje. Tožnik 15 dnevnega roka za vložitev predloga za reševanje spora ni izkoristil, zaradi česar je Agencija tožnikov predlog zavrgla.

Tožnik zoper navedeni sklep vlaga tožbo. V tožbi navaja, da ni prava vešča oseba, pač pa samo državljan Republike Slovenije. Na Agencijo je poslal pritožbo zoper operaterja A.. Pritožbe je operaterju pošiljal skoraj dve leti, vendar poleg obljub nekaterih zaposlenih v tem podjetju stanje ni bilo boljše. Kljub temu so zahtevali plačilo za neopravljene storitve. Operater A. nikoli ni odgovarjal v rokih, le za zadnji odgovor se je potrudil, tožnik pa naj bi prepozno vložil pritožbo. Bistvo problema pa je ostalo. Tožnik je nato prešel k drugemu operaterju – C., kjer problemov pri posredovanju kvalitetnega signala ni več. Pripominja, da operater A. kljub štirikratnemu opominjanju še vedno ni odpeljal njihove opreme. Meni, da je potrebno v prid uporabnikom zadevo razrešiti, zaradi česar prosi, da mu sodišče pomaga zadevo postaviti v prejšnje stanje, Agencija pa naj opravi svojo funkcijo, ne da samo slepo sledi predpisom, pač pa naj realno pretehta bistvo problema.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa ter predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporno, ali je Agencija postopala pravilno, ko je z izpodbijanim sklepom kot prepozen zavrgla predlog tožnika za reševanje spora zoper operaterja A. Po presoji sodišča je izpodbijani sklep pravilen in na zakonu utemeljen, prav tako so pravilni razlogi, ki jih je v obrazložitvi navedenega sklepa navedla Agencija, in se sodišče nanje sklicuje ter jim sledi (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06, ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa dodaja: ZEKom (Uradni list RS, št. 43/2004 in nadaljnji) v 92. členu določa, da ima vsak končni uporabnik pravico do ugovora zoper odločitev ali ravnanje operaterjev v zvezi z dostopom do storitev ali njihovim izvajanjem na ustrezen organ ali telo, ki ga ustanovi operater (1. odstavek). Iz 2. odstavka navedenega člena izhaja, da mora končni uporabnik vložiti ugovor v 15 dneh od dneva, ko je izvedel za izpodbijano odločitev ali ravnaje iz prejšnjega odstavka. Iz 4. odstavka navedenega člena pa izhaja, da če operater v 15 dneh po prejemu ugovora temu ne ugodi oziroma o njem ne odloči, lahko končni uporabnik v 15 dneh po prejemu neugodne rešitve svojega ugovora oziroma po preteku 15 dnevnega roka od njegove vložitve vloži predlog za rešitev spora na Agencijo, ki ga le-ta obravnava po postopku iz 129. člena tega zakona.

Iz podatkov upravnih spisov je razvidno, da je v konkretni zadevi tožnik na operaterja A. podal več reklamacij v zvezi s storitvami, ki jih je le-ta opravljal za tožnika ter da sta si tožnik in A. zaradi nastalega spornega razmerja dopisovala. Zadnji dopis, ki ga je tožniku poslal A. kot odgovor na njegove navedbe, glede na med njima nastalo sporno razmerje, je dopis z dne 8. 4. 2008. V slednjem je A. tožniku pojasnil razloge, zaradi katerih mu je priznal polovični dobropis najema HDTV STB ter ga med drugim obvestil, da bo zaradi tožnikovih neporavnanih obveznosti tožnikove priključke začasno izklopil iz svojega omrežja. Na navedeni dopis je tožnik operaterju A. ponovno poslal odgovor, A. pa je z dopisom z dne 17. 6. 2008 tožnika le obvestil, da mu je na vse njegove reklamacije že podal ustrezne odgovore in mu priznal ustrezne dobropise ter ga je pozval, da odprte postavke, ki na dan 17. 6. 2008 znašajo 873,31 EUR, poravna v roku osmih dni od prejema navedenega dopisa, v nasprotnem primeru pa, da bo sprožil postopek za izvršbo.

Iz povedanega izhaja, da je A. podal tožniku svoje zadnje dokončno stališče glede nastalega spornega razmerja z dopisom z dne 8. 4. 2008, ki ga je tožnik prejel 21. 4. 2008 (kar izhaja iz v spisu priloženega dokazila). V skladu s 4. odstavkom 92. člena ZEKom bi moral tožnik v nadaljnjih 15 dneh od prejema neugodne rešitve svojega ugovora vložiti predlog za rešitev spora na Agencijo. Glede na to, da je tožnik podal predlog za rešitev navedenega spora na Agencijo šele 3. 7. 2008, torej po preteku zakonsko določenega 15 dnevnega roka, je Agencija postopala pravilno, ko je navedeni predlog zavrgla kot prepozen.

Glede na to, da je Agencija postopala v skladu z določbami 92. člena ZEKom, tožnikovi tožbi ni mogoče ugoditi. Tako na drugačno odločitev v navedeni zadevi ne more vplivati sklicevanje tožnika, da ni prava vešča oseba ter njegovo sklicevanje, da je bistvo problema ostalo.

Ker je sodišče presodilo, da so tožbeni ugovori neutemeljeni, izpodbijani sklep pa pravilen in na zakonu utemeljen, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.