Jedro

Tožena stranka ni dokazala, da je zatrjevane napake pri tožeči stranki pravočasno (če sploh) grajala, zato je pritožbeno vztrajanje pri postavitvi izvedenca ustrezne stroke, ki bi se do narave zatrjevanih napak opredelil, neutemeljeno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v veljavi obdržalo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 85671/2009 z dne 23. 06. 2009 v 1. in 3. točki izreka (1. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 495,60 EUR nadaljnjih pravdnih stroškov v roku 15 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne do plačila (2. točka izreka).

2. Tožena stranka je pravočasno vložila pritožbo zoper sodbo. Uveljavlja pritožbene razloge po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, 340. člena ZPP ter 341. člena ZPP ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi v celoti ugodi in izpodbijano sodbo spremeni oziroma razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje ter tožeči stranki naloži, da povrne toženi stranki stroške te pritožbe z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti dalje.

3. Tožeči stranki je bila pritožba pravilno vročena v izjavo. V odgovoru nasprotuje vloženi pritožbi in predlaga potrditev izpodbijane sodbe. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta pravdni stranki na podlagi naročila tožene stranke (naročilnica v prilogi B1) sklenili ustno pogodbo o projektiranju. Tožeča stranka je delo opravila, zato v predmetnem sporu vtožuje plačilo za opravljeno delo, na podlagi dveh računov (prilogi A6 in A7), s katerimi zaračunava izdelavo projektne dokumentacije za devet objektov (list. št. 34). Tožena stranka se plačila brani, ker trdi, da je imelo opravljeno delo napake.

6. Naročnik dela lahko uveljavlja zahtevke iz naslova napak na izvršenem delu le, če je o njih podjemnika pravočasno obvestil. Naročnik je tako dolžan pregledati izvršeno delo, brž ko je to po običajnem teku stvari mogoče, in o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti podjemnika (1. odstavek 633. člena OZ). Če se pozneje pokaže kakšna napaka, ki je pri običajnem pregledu ni bilo mogoče odkriti, se naročnik vseeno lahko sklicuje nanjo, s pogojem, da o njej obvesti podjemnika čim prej, najpozneje pa v enem mesecu, ko je bila odkrita (1. odstavek 634. člena OZ). Le naročnik, ki je pravilno obvestil podjemnika, da ima izvršeno delo neko napako, lahko zahteva od njega, da mu napako odpravi, in mu za to določi primeren rok (1. odstavek 637. člena OZ). Če ima izvršeni posel napako, ki ni taka, da bi bilo delo neuporabno, oziroma če posel ni izvršen v nasprotju z izrecnimi pogodbenimi pogoji, je naročnik dolžan dovoliti podjemniku, da napako odpravi (1. odstavek 639. člena OZ).

7. Pritožnik ne nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da tožena stranka ustreznih trditev o tem, da je tožečo stranko obvestila o obstoju napak na projektni dokumentaciji, v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podala. Njene trditve, da zaradi napak na projektni dokumentaciji ni uspela pridobiti gradbenih dovoljenj so ostale nedokazane. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno zaključilo, da dokazne listine, ki jih je tožena stranka vložila v spis niso ustrezne. Listine, ki se ne nanašajo na pridobivanje gradbenega dovoljenja na objektu, za katerega je tožeča stranka izdelala projektno dokumentacijo (kot razvidno iz seznama na list. št. 34) in za katerega v tem postopku tožeča stranka vtožuje plačilo, niso primeren dokaz (primero prilogi B7 in B8). Ostale dokazne listine, na katere se sklicuje tožena stranka (primeroma B5 in B6) pa izkazujejo le formalne pomanjkljivosti v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja in ne dokazujejo navedb tožene stranke, da je bil predlog za izdajo gradbenega dovoljenja zavrnjen zaradi pomanjkljive oziroma neustrezne projektne dokumentacije, ki jo je izdelala tožeča stranka ter katere plačilo je sedaj predmet tožbenega zahtevka. Sklicevanje tožene stranke na 638. člen OZ je tako ostalo na povsem pavšalni ravni.

8. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ocenilo, da je tožeča stranka kvalitetno opravila naročeno delo in da je tožena stranka dolžna opravljeno delo plačati. Ker tožena stranka ni dokazala, da je zatrjevane napake pri tožeči stranki pravočasno (če sploh) grajala, je pritožbeno vztrajanje pri postavitvi izvedenca ustrezne stroke, ki bi se do narave zatrjevanih napak opredelil, neutemeljeno. Pritožbene trditve, da obrazec IOP ne predstavlja priznanja dolga pa so brezpredmetne (1. odstavek 360. člena ZPP), ker sodišče prve stopnje svoje odločitve o temelju zahtevka ni oprlo na izstavljeni IOP obrazec.

9. Pritožbeni očitek, da bi sodišče prve stopnje moralo zaslišati predlagane priče in zakonitega zastopnika zato, ker je komunikacija med pravdnima strankama potekala ustno, ni utemeljen. Dejstvo, da je komunikacija potekala ustno ne pomeni, da je stranka odvezana dolžnosti, da poda ustrezno trditveno podlago, ki naj bi jo priče potrdile. Očitek, da je sodišče prve stopnje zaslišalo le direktorja tožeče stranke pa je tudi protispisen (narok dne 01. 02. 2011, list. št. 63 – 64). Sodišče prve stopnje dokazov z zaslišanjem strank ali prič ni izvajalo.

10. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo tudi, da so bili ugovori tožene stranke glede višine zahtevka tekom postopka pred sodiščem prve stopnje pavšalni. Zato so pritožbeni očitki, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do okoliščine, da so elektronska sporočila tožeče stranke, s katerimi je slednja pojasnila višino izstavljenih računov, le enostranska in da jih tožena stranka ni potrdila, neutemeljeni. Konkretnih trditev, da je vtoževani znesek previsok, tožena stranka tekom postopka ni podala. Sodišče pa izvaja dokazni postopek le o dejstvih, ki jih nasprotna stranka prereka (smiselno 214. člen ZPP).

11. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na vse odločilne pritožbene navedbe (1. odstavek 360. člena ZPP).

12. Ker pritožbeni razlogi, niti razlogi na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP) niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

13. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 1. odstavka 165. člena ZPP v povezavi s 1. odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, mora sama kriti svoje pritožbene stroške. Stroške odgovora na pritožbo, ki k odločitvi pritožbenega sodišča ni doprinesel, krije tožeča stranka sama (1. odstavek 155. člena ZPP).