Jedro

Ker dolžnik zatrjuje, da za izstavitev računa upnik ni imel pravne podlage, je njuna sporna razmerja treba razčistiti v pravdi. Zato ne gre za neobrazložen ugovor.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o izvršbi z dne 21.4.1998. Proti temu sklepu je ugovarjala dolžnica. Menila je, da so izdane verodostojne listine brez pravne podlage, obveznosti po računih so izmišljene, saj v takratni najemni pogodbi nimajo podlage. Dolžnik je plačeval vse, kar je bilo treba in naj upnik predloži podlago za obračun izstavljenih računov.

Sodišče prve stopnje je štelo, da gre za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in odločilo, da se 2. točka izreka razveljavi, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdi.

Proti temu sklepu vlaga pritožbo upnik in meni, da gre za neobrazložen ugovor dolžnice, ter da bi sodišče moralo ravnati po 57. členu ZIZ in šteti, da gre za izvršilni postopek. Dolžnik je lastniku izročil ključe predmetne sobe šele 8.6.1999 in takrat podpisal primopredajni zapisnik. Pomembno je, kdaj je upnik dobil sobo ponovno v posest in predlaga vpogled v spis P 29/97. Predlaga razveljavitev sklepa in nadaljevanje izvršbe.

Na pritožbo je odgovorila dolžnica, prilaga dokaza o svojih trditvah in plačilih računov ter predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Upnik je predlagal izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine na podlagi računov, ki so v prilogi spisa. Iz računov sledi (priloga A2 do A4), da upnik zaračunava dolžnici "odmeno za koriščenje prostorov". Dolžnica je v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine zatrjevala, da so računi izmišljeni, ter da ne izhajajo iz pravnega razmerja med pravdnima strankama.

Po določbi 62. člena ZIZ (Zakon o izvršbi in zavarovanju) v zvezi s 53. členom ZIZ je treba ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine obrazložiti in o svojih navedbah ponuditi dokaze. Ker dolžnica v konkretni zadevi zatrjuje, da računi ne izhajajo iz obligacijskega razmerja med strankama, ampak trdi, da nimajo pravne podlage, gre za zatrjevanje negativnega dejstva, za katerega ni mogoče ponuditi dokazov. Ni mogoče zahtevati od dolžnice, da ponudi dokaz o tem, da pravnega razmerja med pravdnima strankama ni bilo. Gre za problem, ki ga bo treba razčistiti v pravdnem postopku, kjer bo vsaka stranka imela možnost dokazovati tista dejstva, ki so med njima sporna. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je uporabilo določbo 62. člena I. odstavek ZIZ in sklenilo, da se bo postopek nadaljeval v pravdi.

Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo in ker ni zagrešilo nobene kršitve v postopku, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (365. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).