Jedro

Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je prvostopenjsko sodišče predlagateljičino državno štipendijo štelo kot del njenih dohodkov, ki ga je treba odšteti od zneska ugotovljenih potreb. Prav tako je neutemeljen pritožbeni očitek, da prvostopenjsko sodišče od nje zahteva, da naj si del svojih potreb krije z zaslužkom od študentskega dela.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Predlagateljica sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je odločilo, da se preživninska obveznost nasprotnega udeleženca, ki je bila določena s sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu P 436/2006 z dne 15. 1. 2007 v višini 145 EUR mesečno, in nazadnje valorizirana na znesek 222,26 EUR, zviša od 5. 1. 2024 na znesek 300 EUR mesečno. Odločilo je še, da je nasprotni udeleženec dolžan plačati še razliko med valoriziranim zneskom preživnine in z izpodbijanim sklepom določenimi neplačanimi preživninskimi obroki, ki so zapadli v času od vložitve predloga za zvišanje preživnine in odločitvijo o zvišanju. Predlog za določitev višjega zneska preživnine je sodišče prve stopnje zavrnilo in še odločilo, da udeleženca sama krijeta svoje stroške postopka.

2.Predlagateljica je zoper zavrnilni del odločitve sodišča prve stopnje vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da določi preživnino v znesku 480 EUR mesečno. Navaja, da sodišče hkrati navaja, da se državna štipendija ne upošteva kot del preživninskih zmožnosti staršev ali kot otrokov lastni dohodek, hkrati pa je državno štipendijo, ki jo prejema predlagateljica, upoštevalo kot vir kritja dela njenih preživninskih stroškov. Pravno zmoten in tudi v nasprotju z veljavno sodno prakso pa je predvsem zaključek sodišča, da si predlagateljica lahko del dohodkov priložnostno zagotovi sama z opravljanjem študentskega dela. Predlagateljica kljub svoji izjavi, da si bo v prihodnje prizadevala poiskati študentsko delo, takšnega dela še ni opravljala, zato se sodba na to okoliščino ne more opirati. Sicer pa je upoštevanje takšnega dela v nasprotju s sodno prakso, po kateri od študenta, upravičenca do preživnine, ni mogoče zahtevati, da bi ob rednem šolanju še delal, se sam preživljal ter s tem posledično zmanjševal preživninsko obveznost staršev. Pri tem se sklicuje na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1477/2024. Tudi če bi predlagateljica opravljala študentsko delo, pa bi bil prihodek od tega dela minimalen in nestalen. Glede na razgiban predlagateljičin urnik od nje ni življenjsko pričakovati, da bi krila svoje življenjske stroške z dohodkom od lastnega dela, ki ga ne bi mogla opravljati brez škode za njen študij.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V skladu z 189. členom Družinskega zakonika (DZ)1 se preživnina določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Navedena določba nalaga sodišču, da preživnino določi tako, da so pravno relevantni dejavniki, določeni v tem zakonskem določilu, v ustreznem sorazmerju. Ker pa lahko že sprememba enega od njih poruši ugotovljeno sorazmerje, zakon dopušča poseg v že določeno preživnino. V skladu s prvim odstavkom 197. člena DZ sodišče na predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če ugotovi, da so se bistveno spremenile potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena.

5.Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je na strani predlagateljice prišlo do bistvene spremembe njenih potreb v primerjavi s tistimi, ki so bile ugotovljene in upoštevane ob določitvi preživnine v letu 2007. Takrat je bila predlagateljica stara 3 leta. V času odločanja o zvišanju preživnine je stara 19 let in obiskuje prvi letnik visokošolskega strokovnega študijskega programa ... na Fakulteti ... Univerze v X. S študijem ji nastaja strošek šolnine, ki je v šolskem letu 2023/2024 znašal 3.680 EUR oziroma 306,6 EUR/mesec. Poleg tega ima predlagateljica stroške s prevozom od kraja, kjer živi (...), na študij v X. Iz dejanske podlage izpodbijanega sklepa pa izhaja, da so se spremenile tudi preživninske zmožnosti predlagateljičinih staršev oziroma preživninskih zavezancev. Oba sta ustvarila novi družini, vsak od njiju pa ima preživninsko obveznost še za dva otroka, predlagateljičina mama za osnovnošolca, stara 14 in 9 let, nasprotni udeleženec pa za osnovnošolca, ki sta stara 7 in 12 let. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno pristopilo k ponovni odmeri preživnine. Po izvedenem dokaznem postopku, v katerem je ugotovilo višino preživninskih potreb predlagateljice in preživninsko zmožnost njenih staršev, je pravilno zaključilo, da je nasprotni udeleženec dolžan nositi del bremena kritja preživninskih stroškov predlagateljice v višini 300 EUR mesečno.

6.Predlagateljičina pritožba zoper takšno odločitev se osredotoča na očitek, da je sodišče prve stopnje v izpodbijani odločbi upoštevalo znesek državne štipendije kot vir kritja dela predlagateljičinih preživninskih potreb, in očitek, da naj si del sredstev za kritje svojih potreb zagotovi sama z opravljanjem študentskega dela. Oba pritožbena očitka sta neutemeljena. Sodišče prve stopnje zneska državne štipendije, ki jo prejema predlagateljica, ni štelo kot del njenih dohodkov, ki bi ga bilo treba odšteti od zneska ugotovljenih potreb. To je v tč. 19 obrazložitve izrecno navedlo. Prav tako od nje ni zahtevalo, da naj si del svojih potreb krije z zaslužkom od študentskega dela. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani odločbi omenjena sredstva omenilo zgolj kot možnost za dopolnilno kritje njenih potreb, predvsem manj nujnih, kot so stroški za zabave, potovanja, stroški avtomobila. Pri tem je poudarilo, da je vrednotenje preživninskih potreb in zmožnosti preživninskih zavezancev soodvisno oziroma da je najprej od zmožnosti staršev odvisno, v kolikšni meri bo potrebam mogoče zadostiti. Prihodek staršev oziroma njune preživninske zmožnosti so namreč izhodišče določanja preživnine. Od njih je odvisno, v kakšnem obsegu so lahko krite potrebe otroka od tistih najbolj nujnih (eksistenčne in biološke potrebe po hrani, zdravju, strehi nad glavo), do onih nekoliko manj (socialne potrebe - obleka, izobraževanje, kultura) in ne nujnih (potrebe, povezane s prostim časom oziroma razvedrilom). Poudarilo je še, da morata oba predlagateljičina starša najnujnejše potrebe zagotavljati še vsak dvema mladoletnima otrokoma, ki se še osnovnošolsko izobražujejo in se bodo izobraževali še dolgo. Zaradi nizke preživninske zmožnosti staršev bi upoštevanje tudi manj nujnih stroškov pri določitvi preživnine lahko ogrozilo njihovo preživljanje.

7.Predlagateljica je upravičenka do državne štipendije zaradi šibkega materialnega stanja staršev2. Da jo porabi zase, je dejstvo, ki izhaja iz njene izpovedi, ko je bila v postopku zaslišana. Sodišče prve stopnje ga je zgolj povzelo. Omembo študentskega dela kot možnost za dopolnilno kritje omenjenih ne nujnih potreb, pa je temeljilo na predlagateljičini izpovedi o namenu njegovega opravljanja, da zato opravlja tečaj za maserja in da bo to delo opravljala po opravi zadnjega izpita 2. julija pa do začetka naslednjega študijskega leta. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da je prvostopenjsko sodišče predlagateljičino državno štipendijo štelo kot del njenih dohodkov, ki ga je treba odšteti od zneska ugotovljenih potreb. Prav tako je neutemeljen pritožbeni očitek, da prvostopenjsko sodišče od nje zahteva, da naj si del svojih potreb krije z zaslužkom od študentskega dela.

8.Glede na navedeno je bilo treba pritožbo zavrniti in v izpodbijanem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1).

9.Predlagateljica s pritožbo ni uspela, zato je dolžna sama kriti svoje stroške pritožbe (drugi odstavek 55. člena ZNP-1).

-------------------------------

1Uradni list RS, št. 15/17.

2Državna štipendija je namenjena dijakom in študentom, ki se izobražujejo in izhajajo iz socialno šibkejših družin (15. člen Zakona o štipendiranju, ZŠtip-1).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 189, 197, 197/1 Zakon o štipendiranju (2013) - ZŠtip-1 - člen 15

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.