Jedro

Sodišče lahko povzročitelju nasilja, ki je žrtev telesno poškodoval ali ji je prizadejal škodo na zdravju ali je drugače posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice, na predlog žrtve z odločbo izreče različne prepovedi in zapovedi, ki so primeroma naštete v 19. členu ZPND, med drugim tudi prepoved vstopa v stanovanje, v katerem živi žrtev in prepoved navezovanja stika z žrtvijo na kakršenkoli način.

Izrek

I. Pritožbi zoper sklep z dne 10. 9. 2020 se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se glasi: „Ugovoru nasprotnega udeleženca se ugodi in se sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani V N 367/2020 z dne 9. 3. 2020 v izpodbijanem delu spremeni tako, da se predlog predlagatelja za izdajo ukrepov po ZPND zavrne tudi v preostalem delu.

Udeleženca postopka nosita vsak svoje stroške postopka.“

II. Udeleženca postopka nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Predlagatelj je dne 3. 3. 2020 vložil predlog za izdajo ukrepov po ZPND.

2. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 9. 3. 2020 nasprotnemu udeležencu za obdobje šestih mesecev prepovedalo: - vstopiti v stanovanje v D., v katerem živita udeleženca postopka; vzpostaviti vsakršno srečanje s predlagateljem; in - navezovati stike s predlagateljem na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo ter preko tretjih oseb (I. točka izreka). Za primer kršitve je sodišče izreklo denarno kazen v višini 500 EUR (II. točka izreka). Kar je predlagatelj zahteval drugače ali več, je zavrnilo (IV. točka izreka).

3. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor nasprotnega udeleženca zoper zgoraj citirani sklep z dne 9. 3. 2020 zavrnilo (I. točka izreka), ter nasprotnemu udeležencu naložilo, da je v roku 15 dni od vročitve odločbe dolžan predlagatelju povrniti stroške postopka v višini 878,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti (II. točka izreka).

4. Zoper takšno odločitev je pritožbo vložil nasprotni udeleženec. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu navedlo, da je namen ukrepov po ZPND v preprečitvi nasilja, v primeru, ko pa je do nasilnih dejanj že prišlo, pa v preprečitvi njihovih ponovitev. Pri tem se je sklicevalo na odločbo VSL Sklep IV Cp 2259/2017 z dne 5. 10. 2017. Pritožba opozarja, da v konkretnem primeru ni bilo sporno, da je med udeležencema postopka prišlo do fizičnega obračuna, vendar sodišče prve stopnje ni odgovorilo na bistveno vprašanje, ali sploh obstaja možnost, da bi lahko prišlo do ponovitve incidenta. V primeru, da temu ni tako, izrek ukrepov ni upravičen. V konkretnem primeru ni podana ponovitvena nevarnost. Dokazni postopek je sicer res pokazal, da je nasprotni udeleženec na fizični napad predlagatelja nepravilno odzval ter ga je iz maščevanja udaril, vendar pa je to dejanje nasprotni udeleženec priznal, se zanj skesal ter se zavedal, da definitivno ni ravnal prav. Poudarja, da je šlo za enkraten dogodek, ob spletu več problematičnih dogodkov, ki jih je sprožil požar na balkonu, zaradi česar predlagatelj ni bil žrtev trajajočega ali večkratnega psihičnega ali fizičnega nasilja. Iz dokaznega postopka celo izrecno izhaja, da se stranki izogibata ena druge in med seboj ne želita imeti stika. Vse to jasno nakazuje, da možnost ponovitve niti z enim indicem ni bila izkazana. Pri tem ni nepomembno, da je bil predlagatelj v času napada skoraj odrasla oseba, ter da je predlagatelj visok in da redno hodi v fitnes. Navedeno seveda ne spremeni dejstva, da je nasprotni udeleženec na napad predlagatelja odzval neustrezno, je pa relevantno z vidika vloge predlagatelja v samem dogodku in na možnost ponovitvene nevarnosti. Nasprotni udeleženec se izrecno pritožuje tudi zoper stroškovni del izreka sklepa. V skladu z osmim odstavkom 22.a člena ZPND sodišče odloča o stroških po prostem preudarku. Sodišče v izpodbijanem sklepu niti z besedo ni pojasnilo, zakaj je nasprotni udeleženec dolžan predlagatelju kriti stroške postopka. Navedeni postopek je po svoji naravi nepravdni postopek, kjer stranke praviloma krijejo svoje stroške same. Sodišče je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je predlagatelj prispeval k fizičnemu obračunu med strankama, zaradi česar bi sodišče pri odmeri stroškov moralo upoštevati tudi vlogo predlagatelja, ki je pretep dejansko začel. 5. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev. Navaja, da so vsi akterji tega postopka izpovedali, da je bilo izvršeno fizično nasilje, ter da je bilo skupno življenje udeležencev in predlagateljeve matere težko in mučno. Reakcijo predlagatelja je potrebno upoštevati z vidika njegove starosti in stanja v družini, kar pa ne moremo trditi za ravnanje nasprotnega udeleženca in predlagateljeve matere. Medsebojni odnosi med njimi so bili tako slabi, da je predlagateljev oče posegel v zadevo s tem, da je sklenil sodno poravnavo glede skupnega premoženja med njim in predlagateljevo materjo tako, da mati in nasprotni udeleženec ne živita več v stanovanju, v katerem je prišlo do nasilja v družini. Prav zaradi tega med udeležencema niti teoretično ne more več priti do konflikta ali nasilja. Sicer pa so ukrepi že potekli, zato se predlagatelj sprašuje, ali ima nasprotni udeleženec sploh še pravni interes za pritožbo, razen glede stroškov postopka. Navaja, da se ne strinja z ugotovitvijo sodišča v 22. točki obrazložitve sklepa, da predlagatelj s strani nasprotnega udeleženca ni bil žrtev psihičnega nasilja. Meni, da izdani sklep predstavlja sankcijo, da do ponovitve nasilja ne bi več prišlo. Odločitev sodišča o stroških postopka je po oceni predlagatelja pravilna. Zakonodajalec je sodišču podelil diskrecijsko pravico, da lahko odloča po prostem preudarku, vendar to ne pomeni, da je odločitev sodišča arbitrarna. Sodišče je ocenilo, da je predlagatelj v zadevi v celoti uspel, zaradi česar mu je upravičeno prisodilo stroške postopka.

6. Pritožba je utemeljena.

7. Sodišče druge stopnje uvodoma ugotavlja, da smiselno zatrjevane kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP niso podane, saj je sklep sodišča prve stopnje mogoče preizkusiti.

8. Nasprotnemu udeležencu zaradi prenehanja veljavnosti odrejenih ukrepov ni mogoče odreči pravnega interesa za pritožbo.

9. ZPND določa, da je nasilje v družini vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu oziroma zanemarjenje ali zalezovanje žrtev, ne glede na starost, spol, ali katerekoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročitelja nasilja, in telesno kaznovanje otrok. Fizično nasilje je vsaka uporaba fizične sile ali grožnje z uporabo fizične sile, ki žrtev prisili, da kaj stori, ali opusti, ali da kaj trpi, ali ji omejuje gibanje oziroma komuniciranje, in ji povzroči bolečino, strah ali ponižanje, ne glede na to, ali so nastale telesne poškodbe (tretji odstavek 3 člena ZPND). Posebno varstvo pred nasiljem uživa mladoletni družinski član (prvi odstavek 4. člena ZPND).

10. Sodišče lahko povzročitelju nasilja, ki je žrtev telesno poškodoval ali ji je prizadejal škodo na zdravju ali je drugače posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice, na predlog žrtve z odločbo izreče različne prepovedi in zapovedi, ki so primeroma naštete v 19. členu ZPND, med drugim tudi prepoved vstopa v stanovanje, v katerem živi žrtev in prepoved navezovanja stika z žrtvijo na kakršenkoli način.

11. Varstvo žrtev družinskega nasilja je pomembna vrednota ustavnega pomena, vendar pa vsak poseg v dostojanstvo ali osebnostno pravico še ne zadošča za uporabo ukrepov po ZPND. Načelo sorazmernosti je namreč eno temeljnih načel ZPND in hkrati tudi pomembna varovalka pred prevelikimi – neupravičenimi posegi v zasebnost posameznika. Zato mora biti sodišče še posebej pazljivo pri izrekanju ukrepov in odločanju, ali so podani pogoji, ki jih določa ZPND, da ne bi prišlo do njegove zlorabe.

12. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja: - da je bil v času dogodka (dne 23. 2. 2020) predlagatelj star 17 let, torej še mladoleten; - da je bil na podlagi sodne poravnave predlagatelj zaupan v varstvo in vzgojo materi; - da na istem naslovu kot predlagatelj in njegova mati, živi tudi partner predlagateljeve matere, to je nasprotni udeleženec; - da konflikten odnos med predlagateljem in nasprotnim udeležencem ter „nastrojeno“ družinsko vzdušje traja že vse od takrat, ko se je nasprotni udeleženec preselil na naslov predlagatelja in njegove matere; - da iz poročila CSD X. izhaja, da je mladoletni A. A. ogrožen s strani svojega očeta ter da je žrtev očetove manipulacije ter uporabljen kot orodje za očetovo psihično obračunavanje z bivšo ženo oziroma materjo predlagatelja. CSD je zaznal tudi slab odnos med predlagateljem in njegovo materjo ter da mati predlagatelju ne predstavlja avtoritete; - da je med udeležencema postopka dne 23. 2. 2020 prišlo do besednega konflikta, ki se je sprevrgel v fizično obračunavanje; - da je po pretepanju in prerivanju udeležencev postopka, nasprotni udeleženec, ko se je predlagatelj že umaknil, predlagatelja iz maščevanja udaril v glavo; - da se je spornega dne tudi predlagatelj najprej neprimerno verbalno obnašal do nasprotnega udeleženca, ter da mu je v pretepu zadal veliko udarcev; - psihično nasilje nasprotnega udeleženca nad predlagateljem ni bilo ugotovljeno.

13. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da opisano ravnanje nasprotnega udeleženca pomeni fizično nasilje nad predlagateljem, kar je nedopustno in bi moral nasprotni udeleženec, kot odrasla oseba konflikt reševati na drug način, še posebno v odnosu do mladoletnika. Vendar pa pritožba utemeljeno opozarja, da tekom postopka niti s stopnjo verjetnosti ni bilo izkazano, da bi bil predlagatelj zaradi možnosti ponovitve nasilja, ogrožen, oziroma da bi skupno življenje udeležencev postopka predstavljalo tveganje za ponovitev fizičnega nasilja.

14. Kot je bilo že večkrat poudarjeno, je namen ZPND v nujnem in hitrem postopku s preprečitvijo in zaustavitvijo nasilnih dejanj zagotoviti varstvo žrtvi družinskega nasilja. Sodišče mora iskati mejo med konfliktnimi položaji, ki naj bi jih ljudje kot nosilci medčloveških odnosov reševali sami, kjer ne gre zgolj za to, da so posamezniki žrtve medsebojnih odnosov, temveč so žrtve nasilnih dejanj, ki zaradi svoje narave terjajo nujen in takojšen poseg države v zasebna razmerja2. 15. Namen izdaje ukrepa po ZPND nima kazenske funkcije, kot to zmotno zmeni predlagatelj v odgovoru na pritožbo, temveč je z izrekom nujnega ukrepa namenjen preprečevanju možnosti nadaljnjega nasilja v družini. Gre torej za varstvo pred nasiljem in ne za sankcijo za že povzročeno nasilje.

16. Predpostavka za izrek ukrepa sodišča zaradi nasilnih dejanj tako ni samo ugotovitev, da je bil predlagatelj žrtev nasilnega dejanja v družini, temveč vsaj s stopnjo verjetnosti izkazana možnost, da bo lahko prišlo do ponovitve nasilja. Na ponovitveno nevarnost se običajno sklepa, kadar je podana določena kontinuiteta ravnanja povzročitelja nasilja oziroma so podana ponavljajoča ravnanja, ki lahko preidejo v vzorec obnašanja oziroma ravnanja v družini, oziroma z drugimi besedami, kontinuirano nasilje v preteklosti lahko kaže na stopnjo ogroženosti žrtve v bodočnosti. Na stopnjo ogroženosti žrtve lahko kaže tudi, če povzročitelj zmanjšuje pomen dejanja oziroma nima uvida v lastna neprimerna ravnanja.

17. Pri presoji ogroženosti predlagatelja ni zaznati, da bi bil predlagatelj v odnosu do nasprotnega udeleženca v podrejenem položaju, ko se žrtev storilcu uklanja oziroma položaju, ko postane žrtev objekt izvajanja nasilja, ki se mu niti ne more in ne zna izogniti. Tudi predlagatelj je bil tako verbalno kot fizično nasilen do nasprotnega udeleženca, saj mu je, kot to izhaja iz posnetka na CD-ju, zadal večje število udarcev, tudi takrat, ko je nasprotni udeleženec že ležal na tleh, kar ima določeno težo pri presoji njegove ogroženosti. Pri presoji ogroženosti je pomembno tudi dejstvo, da do nasilnih dejanj oziroma nasilja s strani nasprotnega udeleženca v preteklosti in tudi po tem dogodku ni več prihajalo. Da bi obstajale druge okoliščine (npr. nasilna narava nasprotnega udeleženca), ki bi s stopnjo verjetnosti lahko kazale na obstoj ponovitve nasilja, tekom postopka ni bilo ugotovljeno.

18. V konkretnem primeru enkratna uporaba fizične sile zoper še ne polnoletnega družinskega člana, ki je aktivno prispeval k konfliktni situaciji, ki je nazadnje rezultirala v neprimernem ravnanju nasprotnega udeležena, ko je že po prenehanju prepira predlagatelju zadal še udarec v glavo, in ker niso podane okoliščine, ki bi kazale na to, da je žrtev tega nasilnega dogodka ogrožena, po mnenju pritožbenega sodišča, ne predstavlja podlage za izrek ukrepov po ZPND.

19. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugovoru ugodilo, ter sklep sodišča prve stopnje z dne 9. 3. 2020 spremenilo tako, da je predlog predlagatelja zavrnilo tudi v preostalem delu (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 42 členom ZNP-1).

20. Na podlagi osmega odstavka 22.a člena ZPND sodišče v postopkih po ZPND o stroških postopka odloča po prostem preudarku. Ker sta oba udeleženca aktivno prispevala k medsebojnim konfliktom, je pritožbeno sodišče, kljub temu, da je bil predlog predlagatelja neutemeljen, odločilo, da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka. Iz enakega razloga je odločilo, da udeleženca postopka trpita tudi vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

1 V nadaljevanju ZPND. 2 Primerjaj Tomaž Pavčnik: Nekatera vprašanja Zakon o preprečevanju nasilja v družini, Pravosodni bilten 2/2012.