Jedro

Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil tožnici poziv za dopolnitev predloga vročen 10. 4. 2019 in v njem določen 30-dnevni rok, in dalje, da je pred iztekom roka, 9. 5. 2019, vložila prošnjo za podaljšanje roka, ki ji je bilo ugodeno ter ji je bil rok podaljšan do 21. 6. 20193. Tako navedenim dejstvom tožnica niti ne ugovarja, in tudi ne ugotovitvi v izpodbijanem sklepu, da do izteka podaljšanega roka, do 21. 6. 2019, predloga za opustitev cepljenja z zahtevano zdravstveno dokumentacijo ni dopolnila. Ob takih dejstvih, ki so tudi nesporna, pa je ministrstvo moglo oziroma moralo postopati po drugem odstavku 67. člena ZUP in njen predlog za opustitev cepljenja zavreči, kot je bila za primer, da bi v skladu s pozivom ministrstva ne ravnala, tožnica v pozivu tudi obveščena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Ministrstvo za zdravje (v nadaljevanju ministrstvo) je z izpodbijanim sklepom kot nepopolnega zavrglo predlog za opustitev cepljenja A. A. (1. točka izreka) in ugotovilo, da v postopku niso nastali posebni stroški (2. točka izreka).

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnica predlog za opustitev cepljenja svojega otroka, A. A., v skladu z 22.a členom Zakona o nalezljivih boleznih (v nadaljevanju ZNB) podala 22. 3. 2018. K predlogu ni priložila zdravstvene dokumentacije, ki jo zahteva ZNB, zato jo je ministrstvo v skladu s prvim odstavkom 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) pozvalo, da v roku 30 dni od prejema poziva dopolni vlogo z naslednjimi manjkajočimi podatki oziroma dokumentacijo: (1) z navedbo nalezljive bolezni, proti kateri naj bi se cepljenje opustilo, (2) z navedbo lastniškega imena cepiva, s katerim bi se oseba morala cepiti, (3) s fotokopijo cepilne knjižice v primeru že opravljenih cepljenj in (4) z zdravstveno dokumentacijo (izvidi opravljenih specialističnih pregledov, odpustnica iz bolnišnice, fotokopija zdravstvenega kartona, na katerem je zabeležena zdravniška obravnava opisanih zdravstvenih težav osebe, za katero se vlaga predlog). Pri tem je ministrstvo tožnico opozorilo, da bo, če ne bo pravilno dopolnjen, predmetni predlog zavržen. Tožnici je bil poziv na dopolnitev vročen 10. 4. 2019. Rok za dopolnitev predloga bi se tako iztekel 10. 5. 2019, a je tožnica pravočasno, 9. 5. 2019, ministrstvu poslala prošnjo za podaljšanje roka. Kot razlog je navedla, da se je ravnokar vrnila z enomesečne bolniške odsotnosti, ta čas pa je morala počivati in zato ni uspela pridobiti manjkajočih dokumentov. Poleg tega se je upokojila tudi njihova dotedanja zdravnica in naj bi bil zdravstveni karton nekje na poti do novega zdravnika. Ministrstvo je prošnji za podaljšanje roka ugodilo in ga podaljšalo do 21. 6. 2019. Tožnica je predlog 21. 6. 2019 dopolnila, a nepravilno. V dopolnitvi je opisala, zakaj meni, da bi njena hči pri cepljenju doživela hujše reakcije. Zapisala je, da je hči po cepljenju zoper otroško paralizo doživela hujšo reakcijo, od tedaj ima tudi alergične reakcije na različno hrano. Njena hči ni bila napotena na nobene alergološke preiskave. Hčer zdravi homeopatsko. Preventivni program cepljenja spoštuje, a se ne strinja z načinom izvedbe; cepiva vsebujejo sestavine, na katere so ljudje alergični, zato bi si želela več predhodnih preiskav. Zaradi tveganj želi, da se cepljenje opusti. K vlogi za dopolnitev je tožnica priložila tudi izpolnjen obrazec, v katerem je navedla razloge za opustitev cepljenja, nalezljive bolezni, proti katerim naj se cepljenje opusti, in lastniška imena cepiv, s katerimi bi se otroka moralo cepiti, ni pa predložila vseh zahtevanih podatkov oziroma dokumentacije. Ker je na podlagi četrtega odstavka v povezavi s prvim odstavkom 22.a člena ZNB zdravstvena dokumentacija, iz katere so razvidni morebitni razlogi za opustitev cepljenja, sestavni del predloga za opustitev cepljenja, je predlog za opustitev cepljenja brez tovrstne zdravstvene dokumentacije nepopoln. Ministrstvo je zato v skladu z drugim odstavkom 67. člena ZUP tožničin predlog s sklepom zavrglo kot nepopoln.

2. Tožnica se z izpodbijano odločitvijo ne strinja. V tožbi navaja, da zaradi počitnic oziroma dopusta ni uspela zbrati potrebnega gradiva. Zdravstvenega kartona hčere, za katero predlaga opustitev cepljenja, ni mogla pridobiti, ker se je njena izbrana zdravnica upokojila in so predmetni karton prenesli v drugo občino, Grosuplje, kjer pa še ni bila podpisana izjava o novem izbranem zdravniku. Glede na navedeno predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in da se ji omogoči, da manjkajočo dokumentacijo dopolni.

3. Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijanega sklepa in izpodbijani odločitvi. Prereka tožbene navedbe ter sodišču smiselno predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporna odločitev v izpodbijanem sklepu, izdanem na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP, da se tožničin predlog za opustitev cepljenja kot nepopoln zavrže. Ministrstvo je odločitev oprlo na ugotovitev, da tožnica v odrejenem roku predloga ni dopolnila, kot je bilo v pozivu v skladu z zakonom od nje zahtevano. Tožnica pa odločitev izpodbija z navedbami, da zahtevane dokumentacije v odrejenem roku ni uspela zbrati.

6. Po četrtem odstavku 22.a člena ZNB1 je zdravstvena dokumentacija osebe, za katero se predlaga opustitev cepljenja, sestavni del predloga za opustitev cepljenja. Iz prvega odstavka tega člena (namreč) izhaja, da se (med drugim) z vpogledom v zdravstveno dokumentacijo ugotavljajo morebitni razlogi za opustitev cepljenja.

7. Razlogovanju ministrstva, da bi na podlagi četrtega odstavka 22.a člena ZNB s predlogom za opustitev cepljenja svojega otroka kot njegov sestavni del zdravstveno dokumentacijo morala predložiti, tožnica niti ne oporeka. Prav tako ne oporeka postopanju ministrstva, ki jo je na podlagi prvega odstavka 67. člena ZUP pozvalo, naj predlog dopolni, med drugim z zdravstveno dokumentacijo2. 8. Podaja pa tožnica v tožbi navedbe v smeri, da ji ni bil določen zadosten rok za dopolnitev predloga s predložitvijo zdravstvene dokumentacije, in navaja razloge, zaradi katerih naj bi ne uspela pridobiti te dokumentacije. Tožbene navedbe sodišče presoja kot neutemeljene. Iz izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da je bil tožnici poziv za dopolnitev predloga vročen 10. 4. 2019 in v njem določen 30-dnevni rok, in dalje, da je pred iztekom roka, 9. 5. 2019, vložila prošnjo za podaljšanje roka, ki ji je bilo ugodeno ter ji je bil rok podaljšan do 21. 6. 20193. Tako navedenim dejstvom tožnica niti ne ugovarja, in tudi ne ugotovitvi v izpodbijanem sklepu, da do izteka podaljšanega roka, do 21. 6. 2019, predloga za opustitev cepljenja z zahtevano zdravstveno dokumentacijo ni dopolnila. Ob takih dejstvih, ki so tudi nesporna, pa je ministrstvo moglo oziroma moralo postopati po drugem odstavku 67. člena ZUP in njen predlog za opustitev cepljenja zavreči, kot je bila za primer, da bi v skladu s pozivom ministrstva ne ravnala, tožnica v pozivu tudi obveščena.4

9. Tožnica bi bila z ugovorom, da ji ni bil omogočen zadosten čas za dopolnitev predloga, lahko uspešna kvečjemu v primeru, če bi pred 21. 6. 2019 poslala ministrstvu ponovno prošnjo za podaljšanje roka5, pa tega niti ne trdi, ter če bi bila njena prošnja zavrnjena. V tem primeru bi namreč sodišče presojalo, ali ji je bil glede na okoliščine, ki jih navaja kot razlog, da ni uspela pridobiti zdravstvene dokumentacije, določen zadosti dolg rok za dopolnitev predloga. Ker tožnica tako ni ravnavala, so navedbe v tožbi, da v odrejenem roku (še) ni uspela pridobiti zdravstvene dokumentacije, ter zakaj, za odločitev v zadevi pravno nerelevantne.

10. Glede na obrazloženo je sodišče tožbene navedbe presodilo kot neutemeljene, ugotovilo pa tudi ni kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti; zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, na seji, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnico in toženko ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1). Stranki tudi nista predlagali izvedbe dokazov ter niti, naj sodišče odloči po opravljeni glavni obravnavi.

1 Ki se je glasil enako v času izdaje izpodbijanega sklepa, kot se glasi po uveljavitvi novele ZNB-B v času izdaje te sodbe 2 Glede na to, da iz prvega odstavka 22.č člena ZNB izhaja, da minister, pristojen za zdravje, izda odločbo o opustitvi oziroma neopustitvi cepljenja v upravnem postopku, to pomeni, da se v tem postopku (subsidiarno) uporabljajo določbe ZUP (1. do 3. člen ZUP). 3 Toženka v odgovoru na tožbo ugotavlja, da je imela tožnica za dopolnitev predloga na voljo 72 dni; tudi tej ugotovitvi tožnica ne ugovarja. 4 Po noveli ZNB-B, uveljavljeni 29. 10. 2020, je taka pravna posledica, zavrženje predloga, če ni predložena ustrezna zdravstvena dokumentacija - v smislu določbe posebnega upravnega postopka - izrecno določena tudi v ZNB (deveti odstavek 22.a člena). 5 Glej tretji odstavek 99. člena ZUP