Jedro

V odsotnosti izrecne zakonske določbe o tem, da sodišče v primeru prenehanja rejniške pogodbe zaradi smrti rejnika na predlog centra za socialno delo odloči o imenovanju novega rejnika, je pravno praznino glede spornega vprašanja treba zapolniti z razlago, da o predlogu za namestitev otroka k novemu rejniku, tudi če postopek o imenovanju novega rejnika ni del postopka za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otroka, odloči sodišče.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predloga s 1. 3. 2021 in 2. 3. 2021 za namestitev mladoletnih A. A. in B. A. v rejništvo k C. C., zakoncu pokojne dosedanje rejnice. Obe dekleti sta bili na podlagi odločbe Centra za socialno delo, pravnomočne z 9. 9. 2008, odvzeti nasprotnima udeležencema in nameščeni v rejniško družino D. C., s katero je Center za socialno delo sklenil rejniško pogodbo. Rejnica je ... 2. 2021 umrla. Izpodbijani sklep temelji na stališčih, da sodišče nima zakonske podlage za ponovno odločanje o namestitvi v rejništvo (gre za že razsojeno stvar) in da imenovanje novega rejnika kot posledica smrti rejnika ne sodi v pristojnost sodišča. 2. Predlagatelj, ki se zoper sklep pritožuje iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov (1. odstavek 338. člena ZPP1 v zvezi z 42. členom ZNP-12), pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi in zadevo vrne v nov postopek, oziroma podredno, da imenuje novega rejnika.

Za imenovanje novega rejnika je pristojno sodišče, ne center za socialno delo. DZ3 je namreč stvarno pristojnost za odločanje o vprašanjih iz razmerij med starši in otroki v celoti prenesel na sodišče. Sodišče o namestitvi otroka v rejništvo in o imenovanju rejnika ne odloča le ob izrečenih ukrepih, temveč tudi v drugih zakonsko določenih primerih. Postopek pridobitve dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti je bil spremenjen (ZIRD-B4). Iz spremenjenih zakonskih določb izhaja, da je pristojnost za imenovanje rejnika prešla na sodišče. Če je po smrti rejnika še vedno podana potreba po namestitvi otroka v rejništvo, sodišče imenuje novega rejnika, odločbo pa pošlje centru za socialno delo, ki z imenovanim rejnikom sklene rejniško pogodbo. Če je ZIRD5 pristojnost za imenovanje novega rejnika v primeru razrešitve rejnika prenesel na sodišče, bi moralo enako veljati tudi v primeru smrti rejnika. V obeh primerih (razrešitev ali smrt rejnika) rejniška pogodba preneha, v večini primerov pa potreba po nadaljevanju rejništva ostane. Na podlagi izdane začasne odredbe je center za socialno delo C. C. podelil status rejnika in z njim sklenil rejniško pogodbo. Zaradi izpodbijane odločbe ostaja status obeh mladoletnih deklet vprašljiv, saj se očitno nihče ne čuti pristojnega za imenovanje novega rejnika.

3. Nasprotna udeleženca na pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je smrt rejnika zakonski razlog za prenehanje rejniške pogodbe (5. alineja 47. člena ZIRD), ne pa tudi za prenehanje rejništva (1. odstavek 237. člena DZ). Nadalje je pravilna tudi ugotovitev, da ukrep odvzema otrok staršem in namestitve v rejništvo na podlagi pravnomočne odločbe Centra za socialno delo še vedno velja (1. odstavek 294. člena DZ), za A. A. do 15. 4. 20226, za B. A. pa do njene polnoletnosti.7 Napačno pa je na podlagi teh ugotovitev oblikovano stališče o procesnih ovirah za meritorno odločanje o obeh predlogih za imenovanje novega rejnika.

6. Sodišče odloči o namestitvi otroka v rejništvo in o imenovanju rejnika, kadar odloča o ukrepih za varstvo koristi otroka (1. odstavek 235. člena DZ). Odloči tudi o prenehanju rejništva, če prenehajo razlogi, zaradi katerih je bila potrebna namestitev otroka v rejništvo, ali pred otrokovo polnoletnostjo, če je otrok, nameščen v rejništvo, usposobljen za samostojno življenje, ali če je postal roditelj in mu je z odločbo sodišča priznana popolna poslovna sposobnost (2. odstavek 237. člena DZ), in o razrešitvi rejnika izvajanja rejniške dejavnosti za določenega otroka (1. odstavek 49. člena ZIRD). Pritožnik utemeljeno primerja situacijo, ko rejniška pogodba preneha zaradi smrti rejnika, s situacijo, ko rejniška pogodba preneha zaradi razrešitve rejnika (4. in 5. alineja 47. člena ZIRD). Center za socialno delo obvesti sodišče o obstoju razlogov za razrešitev rejnika ter predlaga imenovanje novega rejnika ali prenehanje rejništva ali drugo obliko varstva in vzgoje v skladu z DZ (4. odstavek 49. člena ZIRD).8 ZIRD centru za socialno delo izrecno ne nalaga, da tudi v primeru smrti rejnika o tem obvesti sodišče ter predlaga imenovanje novega rejnika (ali prenehanje rejništva ali drugo obliko varstva in vzgoje v skladu z DZ). To posredno izhaja iz določbe 238. člena DZ, v skladu s katero mora center za socialno delo po prenehanju rejniške pogodbe ukreniti, kar je potrebno za nadaljnje otrokovo varstvo in vzgojo. V konkretnem primeru je predlagatelj ravnal v skladu z določbo 238. člena DZ. V okviru varstva koristi obeh deklet v rejništvu je na podlagi ugotovitve, da je rejniška pogodba zaradi smrti rejnice prenehala, in ob stališču CSD, da razlogi, zaradi katerih sta bili A. A. in B. A. nameščeni v rejništvo, še vedno obstajajo (oziroma da potreba po njuni zaščiti še vedno obstaja), sodišču predlagal imenovanje novega rejnika.

7. Pritožnik utemeljeno opozarja na absurdnost trenutne situacije, ko ima C. C. na podlagi izdane začasne odredbe (priloga A 6 v spisu) status začasnega rejnika, sodišče pa v postopku odločanja o predlogu za trajnejšo ureditev statusa obeh mladoletnih deklet (torej do nastopa pogojev za prenehanje rejništva) zavrača pristojnost za odločanje. V odsotnosti izrecne zakonske določbe o tem, da sodišče v primeru prenehanja rejniške pogodbe zaradi smrti rejnika na predlog centra za socialno delo odloči o imenovanju novega rejnika, je pravno praznino glede spornega vprašanja treba zapolniti z razlago, da o predlogu za namestitev otroka k novemu rejniku, tudi če postopek o imenovanju novega rejnika ni del postopka za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otroka, odloči sodišče. Takšna razlaga je skladna z namenom zakonodajalca, da postopek o nameščanju otrok v rejništvo z DZ v celoti prenese v pristojnost sodišča, vključno z izbiro predlaganega rejnika, pri čemer mora sodišče preveriti in (v odločbi) utemeljiti, kako je preverilo, da je izbira predlaganega rejnika v otrokovo korist.9 Nobenega utemeljenega razloga ni, da bi moralo sodišče to presojo opraviti, kadar je postopek o imenovanju rejnika del postopka za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otroka ali kadar je posledica razrešitve rejnika, ne pa kadar je posledica prenehanja rejniške pogodbe zaradi smrti rejnika.

8. Prav tako sodišču prve stopnje ni bila predložena zadeva, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno. Sodišče prve stopnje ne bo ponovno odločalo o namestitvi otrok v rejništvo (kot del ukrepa odvzema otroka staršem po 174. členu DZ), o čemer je na podlagi določb ZZZDR10 odločal tedaj pristojni center za socialno delo, temveč bo zaradi novo nastalih okoliščin, ki terjajo sodno intervencijo, odločalo zgolj o imenovanju novega rejnika.

9. Na podlagi presoje, da pogoji za zavrženje predlogov niso podani, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (1. odstavek 354. člena ZPP in 3. točka 365. člena ZPP, v zvezi z 42. členom ZNP-1), v katerem bo moralo sodišče prve stopnje predloga meritorno obravnavati. Zaradi načela dvostopenjskega sojenja oziroma varstva ustavne pravice do pritožbe tega ne more (prvič) storiti pritožbeno sodišče. 1 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami. 2 Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 16/2019. 3 Družinski zakonik, Ur. l. RS, št. 15/2017. 4 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti, Ur. l. RS, št. 22/2019. 5 Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti, Ur. l. RS, št. 110/2002, s spremembami in dopolnitvami. 6 Predlagatelj in sodišča morata biti pozorna tudi na določbo 2. odstavka 291. člena DZ v zvezi s 3. odstavkom 175. člena DZ. 7 Predlagatelj in sodišča morata biti pozorna tudi na določbo 2. odstavka 291. člena DZ v zvezi s 3. odstavkom 175. člena DZ, morda tudi 3. odstavka 237. člena DZ. 8 Glej tudi 3. odstavek 116. člena ZNP-1. 9 Glej: Čujovič, M., v: Komentar družinskega zakonika, red. Novak, B., Uradni list, Ljubljana, 2019, stran 602 in naslednje. 10 Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Ur. l. SRS, št. 15/1976, s spremembami in dopolnitvami.