Jedro

Vsako nestrinjanje ali nezadovoljstvo s postopanjem sodnih organov nima za posledico prenosa krajevne pristojnosti, ampak imajo stranke oziroma udeleženci na voljo sistem pravnih sredstev proti sodnim odločbam. Tehten razlog v pomenu 67. člena ZPP bi lahko predstavljale okoliščine, ki bi vzbudile objektivno upravičen strah pred pristranskostjo sodišča kot celote in ne zgolj posameznega sodnika. Teh okoliščin pa predlagatelj v predlogu ne pojasni, ampak jih zgolj pavšalno zatrjuje. Dvom v nepristranskost sodeče sodnice pa bi lahko bil kvečjemu razlog za njeno izločitev (70. člen ZPP), ne pa za delegacijo pristojnosti.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani po uradni dolžnosti vodi postopek za odvzem poslovne sposobnosti.

2. Udeleženec z vlogo z dne 7. 7. 2015 na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predlaga prenos pristojnosti. V predlogu zahteva tudi izločitev sodeče sodnice ter oba predloga utemeljuje pretežno z enakimi razlogi. Tako navaja, da je sodeča sodnica pristranska in okužena, in sicer iz razloga, ker ga v pravnem pouku ni poučila, da lahko zoper sklep o postavitvi sodnega izvedenca vloži pritožbo oziroma je v pravnem pouku celo navedla, da zoper ta sklep ni pritožbe. Skladno s pravnim poukom zoper navedeni sklep udeleženec ni vložil pritožbe, ampak neposredno ustavno pritožbo, ki pa jo je Ustavno sodišče z odločbo Up-297/15 in U-I-61/15 z dne 17. 6. 2015 zavrglo zaradi neizčrpanja pravnih sredstev. Sodnica je udeležencu tako kršila njegovo ustavno pravico do pritožbe (25. člen Ustave). S tem je storila tudi kaznivo dejanje po 144. ali 288. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Prav tako pritožbenemu sodišču še ni posredovala njegove pritožbe. Sodnica tudi ni počakala na odločitev o vlogi za dodelitev brezplačne pravne pomoči oziroma vloge ni posredovala naprej. Nasprotni udeleženec tudi meni, da sodnica slepo sledi navodilom podpredsednika sodišča, ki je obtožen storitve kaznivega dejanja po 288. členu KZ-1, in svoji kolegici – sodnici na Upravnem sodišču RS, ki je tudi vložila predlog za odvzem poslovne sposobnosti, v katerem je navedla neresnična dejstva. Navedeno nakazuje, da bo sodeča sodnica v zadevi razsodila v nasprotju z zakonom, pristransko in krivično. Poleg navedenega predsednica sodišča brez pravne obrazložitve vedno zavrne predlagatelj predlog za izločitev. Zaključuje, da je ljubljanska sodna veja oblasti abnormalna ter je njen napad na osebnost udeleženca nesprejemljiv.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Določilo 23. člena Ustave predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju o konkretni zadevi ustvari oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča o konkretni zadevi, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanja procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

5. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen ZPP). Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je sicer v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti zagotoviti večjo smotrnost postopka. Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ pa zajema različne druge okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. 6. Po oceni Vrhovnega sodišča argumentacija predloga ne utemeljuje delegacije pristojnosti. Vsako nestrinjanje ali nezadovoljstvo s postopanjem sodnih organov nima za posledico prenosa krajevne pristojnosti, ampak imajo stranke oziroma udeleženci na voljo sistem pravnih sredstev proti sodnim odločbam. Tehten razlog v pomenu 67. člena ZPP bi lahko predstavljale okoliščine, ki bi vzbudile objektivno upravičen strah pred pristranskostjo sodišča kot celote in ne zgolj posameznega sodnika. Teh okoliščin pa predlagatelj v predlogu ne pojasni, ampak jih zgolj pavšalno zatrjuje. Dvom v nepristranskost sodeče sodnice pa bi lahko bil kvečjemu razlog za njeno izločitev (70. člen ZPP), ne pa za delegacijo pristojnosti. O zahtevi za izločitev pa je pristojna predsednica sodišča že odločila ter jo zavrgla.

7. Ker navedbe predloga ne utemeljujejo prenosa krajevne pristojnosti, je bilo treba predlog zavrniti.