Jedro

Sodišče prve stopnje je ugotovilo pravno odločilno dejstvo, da je upnik pravočasno nasprotoval (obrazloženemu) ugovoru tretjega. Te ugotovitve tretji ne izpodbija.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor tretjega z dne 18. 9. 2019 (I. točka izreka). Tretjega je poučilo, da lahko v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa začne pravdo za ugotovitev, da je izvršba s prodajo dolžnici do celote lastne nepremičnine nedopustna (II. točka izreka). Odločitev o priglašenih stroških je pridržalo do pravnomočne odločitve v pravdnem postopku (III. točka izreka). Ugotovilo je, da je tretji uspel z verjetnostjo izkazati, da ima na predmetu izvršbe, nepremičnini, pravico, ki preprečuje izvršbo. Upnik je pravočasno nasprotoval ugovoru tretjega.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tretji po pooblaščeni odvetniški družbi iz razlogov zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava po 2. ter 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da bi predvidena izvršba na nepremičnino povzročila nenadomestljivo škodo, saj bi kasneje nasprotna izvršba trajala predolgo in dolžnica v tem času ne bo mogla poslovati, saj v nepremičnini opravlja poklicno dejavnost, ki je edini vir njenega dohodka. Neobičajna je hitrost pri razpisu dražbe za nepremičnino ob dejstvu, da tretji v pravdnem postopku dokazuje svoj večinski solastniški delež na nepremičnini in da je predlagal zaznambo spora o pridobitvi lastninske pravice, kateri je sodišče ugodilo. Izvedba dražbe je preuranjena zato, ker morebitni bodoči kupec nima pravne varnosti, saj ne more vedeti ali bo lahko nepremičnino kupil v celoti ali samo solastniški delež oziroma kakšen delež bo po zaključku pravde za ugotovitev deležev moral vrniti.

3. Upnik je odgovoril na pritožbo. V odgovoru navaja, da je 1. 10. 2019 vložil odgovor na ugovor tretjega, s katerim je zahteval zavrnitev. Izdatno je obrazložil, da zatrjevanje lastninske pravice na predmetu izvršbe ne preprečuje izvršbe in v izogib ponavljanju vztraja pri navedbah v odgovoru na ugovor tretjega.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo pravno odločilno dejstvo, da je upnik pravočasno nasprotoval (obrazloženemu) ugovoru tretjega. Te ugotovitve tretji ne izpodbija. ZIZ v drugem odstavku 65. člena določa za primer, če upnik v danem roku izjavi, da ugovoru nasprotuje, sodišče ugovor zavrne. Takšna je odločitev sodišča prve stopnje, zato je materialnopravno pravilna. Pritožbene navedbe o nenadomestljivi škodi, neobičajni hitrosti pri razpisu dražbe, preuranjeni izvedbi dražbe, da naj sodišče prekliče javno dražbo in odloži izvršbo do pravnomočne ugotovitve o deležih, niso bile predmet odločitve v izpodbijanem sklepu. Ali je tretji predlagal odlog izvršbe ali ne je stvar postopka pred sodiščem prve stopnje.

6. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi druge točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.