Jedro

Usklajeno stališče v sodni praksi je, da za izkazovanje pogoja po drugem odstavku 20. člena Zakona o potrošniških kreditih ne zadošča zgolj dokaz o oddani pošiljki, pač pa mora banka kot upnik dokazati, da je dolžniku odstop od pogodbe poizkusila vročiti in je zato izostanek vročitve opomina na strani dolžnika. Slednje si lahko zagotovi s povratnico, ki bi, če dolžnik vročilnice ne bi želel podpisati, dokazovala vsaj neuspešno vročitev zaradi nesprejetega pisanja oziroma z izpiskom o vročitvi ali poteku vročitve, ki bi ga upnik lahko pridobil od izvajalca poštnih storitev. Vrnjeno pismo pa upnik k obravnavani pritožbi prilaga šele prvič, ne da bi navedel kak opravičljiv razlog, zakaj naj tega ne bi mogel storiti že prej, zato pritožbi priloženo vrnjeno pismo predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto. Ravno zato, ker je sodišče prve stopnje tedaj upniku naknadno vročalo ugovor, glede katerega mu je v poprejšnjem pozivu, ker je najprej odločalo o predlogu za odlog izvršbe, pojasnilo, naj nanj ne odgovarja, bi upnik, zastopan po profesionalnem pooblaščencu odvetniku, moral toliko bolj skrbno pregledati novo prejeto sodno pisanje ter se ne more sklicevati, da poziva enostavno "ni opazil".

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II.Strani sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se ugovoru z dne 10. 10. 2025, 14. 10. 2025 in 15. 10. 2025 ugodi in se sklep o izvršbi z dne 8. 10. 2025 razveljavi, razveljavijo se opravljena dejanja izvršbe in se predlog za izvršbo zavrne (1. točka izreka sklepa), da se v zemljiški knjigi pri nepremičnini z ID znakom X-000 do 1/2 izbriše zaznamba izvršbe, dovoljena s sklepom o izvršbi z dne 8. 10. 2025 (2. točka izreka sklepa) in da mora upnik dolžniku v roku 8 dni od prejema tega sklepa plačati 58,48 EUR stroškov ugovornega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila (3. točka izreka sklepa).

2.Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje upnik. Navaja, da je v predlogu jasno opisal in tudi z dokazili izkazal zapadlost predmetne kreditne pogodbe. Upnik je navedel, da je dne 17. 4. 2025 poslal priporočeno na naslov dolžnika iz kreditne pogodbe "Zadnji poziv k plačilu dolga po pogodbi št. 001" in mu določil dodaten rok za izpolnitev obveznosti. Med dokazi je upnik tudi izrecno navedel, da se prilaga navedeni poziv z vrnjeno povratnico, ker dolžnik pisanja ni prevzel (priloga 2). Tem navedbam in dokazom upnika ni kaj dodati, saj so popolnoma jasne. Upnik je celo s priporočeno pošto pošiljal na naslov dolžnika zadnji poziv, skladno s kreditno pogodbo. Povratnica k temu pismu se je vrnila, ker dolžnik na svojem naslovu pošte ni prevzel. Upnik je dokaz priložil. Med dokazili je bila pripeta vrnjena povratnica z dne 17. 4. 2025, pa sodišče očitno ni natančneje pogledalo te povratnice (ne prve ne zadnje strani), sicer obrazložitve sodišča ni mogoče drugače razumeti, ker je sicer povsem arbitrarna in v nasprotju s procesnim gradivom in navedbami ter dokazi upnika. Če se vpogleda v predmetni spis in prilogo A3 (med dokazi upnika označena kot Priloga 2) je nedvomno mogoče ugotoviti, da je povratnica izpolnjena z vsemi potrebnimi podatki za priporočeno pošiljanje: naslov dolžnika, naslov pošiljatelja, sprejemna pošta (A.) kjer je bila pošta oddana, datum pošiljanja 17. 4. 2025 in vpisana številka pošiljke RF002SI. S tako povratnico je bilo pismo "Zadnji opomin z dne 17. 4. 2025" nedvomno poslano priporočeno na naslov dolžnika. Sodišče pa je nadalje povsem spregledalo tudi zadnjo stran dokazila A3, kjer je bilo poleg povratnice kopirano tudi vrnjeno pismo "Zadnji opomin z dne 17. 4. 2025", na katerega je poštni delavec odtisnil: žig Sprejemne Pošte A., številke poštne pošiljke RF002SI, datum pošiljanja 17. 4. 2025, žig AR kot način pošiljanja tega opomina, in pa potrdilo o vrnitvi poštne pošiljke z dne 8. 5. 2025 Pošte B. z označenim razlogom vrnitve "ni dvignil". Upniku ni jasno, kaj bi kot upnik še lahko predložil sodišču kot dokazilo o neuspelem pošiljanju zadnjega poziva pred odstopom od kreditne pogodbe. Upnik je sicer prepričan, da je sodišče spregledalo ta dokaz v spisu in da sicer ne bi tako arbitrarno razveljavilo povsem zakonitega sklepa o izvršbi. Sodišče namreč pravilno citira sodno prakso (ki pri vročanju opomina pred pravdo temelji na Zakonu o poštnih storitvah), in sicer da upnik zanesljivo pošlje zadnji opomin na zadnji znani (pravilen) naslov dolžnika, da se slednji lahko z opominom seznani. Če je izostanek prevzema opomina na strani dolžnika, pa mora dolžnik sam nositi posledice. Ob čudni odločitvi prvostopnega sodišča upnik opozarja še na naslednje postopkovne poteze sodišča, ki mečejo senco dvoma o nepristranski obravnavi strank v tem postopku. V pozivu z dne 16. 10. 2025 je sodišče izrecno naročilo upniku, da naj ne odgovarja na ugovor dolžnika, pač pa le na predlog za odlog (kar je bilo logično in pravilno), sodišče je nato s sklepom z dne 22. 10. 2025 odložilo izvršbo, ki se torej ne nadaljuje do pravnomočnosti pravde (sklep prejet 23. 10. 2025). Kljub odlogu izvršbe pa je sodišče dne 10. 11. 2025 upniku vročilo še 70 strani dodatnih ugovorov dolžnika, pri čemer pa je med to neberljivo pisanje dolžnika sodišče pod zaporedno številko 31/70 sodnega pisma vrinilo svoj poziv z dne 6. 11. 2025, kjer je upnika pozivalo, da v 8 dneh odgovori na ugovor dolžnika (na kateri od številnih ugovorov, niti ne navede). Upnik seveda tega poziva sodišča ni opazil (sodno pisanje na eni strani, skrito v sredi med 70 stranmi povsem nerazumljivega in nesmiselnega ugovora dolžnika). Prepričan je bil, da je izvršba odložena, predhodno je bil tudi seznanjen, da naj ne odgovarja na ugovor. Dolžnik je na prvi ugovor na 40 straneh dodal še ugovor na 70 straneh in upnik med tem papirjem res ni pričakoval poziva sodišča s prekluzivnim rokom. Ali se je to zgodilo namenoma ali slučajno, se upnik ne bo spuščal. Nedvomno pa je ravnanje sodišča onemogočilo stranki, da se dodatno izjavi o ugovorih dolžnika (absolutna bistvena kršitev postopka), ki so povsem pavšalni in v nasprotju z navedbami upnika in dokazi upnika v spisu. Najmanj kar je, bi sodišče moralo dopustiti upniku vrnitev v prejšnje stanje. Upnik pa v tej pritožbi pojasnjuje, da je svoje trditve o vročanju opomina in o vrnitvi priporočene pošte že v predlogu jasno opredelil in priložil popolne dokaze, ki jih sodišče ni upoštevalo. Ne glede na to, da se vsi dokazi upnika za gornje navedbe že nahajajo v sodnem spisu, upnik iz previdnosti še enkrat prilaga dokazila, na katera se zgoraj sklicuje, če je morda v sodnem spisu kar koli drugače, kakor je bilo predloženo. Priglaša pritožbene stroške.

3.Dolžnik je odgovoril na pritožbo po pooblaščencu, ji nasprotoval in priglasil stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje zoper dolžnika dovolilo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, neposredno izvršljivega notarskega zapisa SV 145/07 z dne 21. 3. 2007. Zoper sklep je dolžnik vložil v izpodbijanem sklepu obravnavani ugovor, ki mu je sodišče prve stopnje v celoti ugodilo.

6.Iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da gre v predmetni zadevi za potrošniški kredit, zato mora upnik za zapadlost terjatve dokazati tudi izpolnitev pogoja na podlagi drugega odstavka 20. člena Zakona o potrošniških kreditih (ZPotK-2). Prvi odstavek te določbe upniku sicer omogoča, da z enostransko izjavo odstopi od kreditne pogodbe ali zahteva plačilo preostalih plačil pred njihovo zapadlostjo, če je potrošnik v zamudi s plačilom začetnega ali dveh zaporednih plačil. Vendar pa mora po drugem odstavku tega člena pred izjavo o odstopu od kreditne pogodbe potrošniku na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov določi primeren dodatni rok za plačilo zapadlih obveznosti, ki ne sme biti krajši od 15 dni (opomin pred odpovedjo). Upnik je v predmetni zadevi k predlogu za izvršbo priložil tudi opomin dolžniku z rokom 15 dni (poziv št. 003) z dne 17. 4. 2025 in ga sicer tudi pravilno poslal, to je priporočeno s povratnico. Vendar pa povratnica (priloga A3) ni izpolnjena, saj ni označeno, ali je dolžnik opomin tudi prejel, manjka pa tudi podpis vročevalca. Ker upnik odgovora na ugovor ni podal in ni dopolnil dokaznega gradiva v tej smeri, kljub temu, da je dolžnik v ugovoru izpostavljal problem vročitve opomina, sodišče zaključuje, da upnik pogoju za zapadlost kredita skladno z drugim odstavkom 20. člena ZPotK-2 ni zadostil. Ker terjatev tako ni zapadla, notarski zapis ni izvršljiv (17. člen ZIZ). Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna.

7.Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu pravilno sklicevalo na uveljavljeno stališče v sodni praksi, da za izkazovanje pogoja po drugem odstavku 20. člena Zakona o potrošniških kreditih ne zadošča zgolj dokaz o oddani pošiljki, pač pa mora banka kot upnik dokazati, da je dolžniku odstop od pogodbe poizkusila vročiti in je zato izostanek vročitve opomina na strani dolžnika. Slednje si lahko zagotovi s povratnico, ki bi, če dolžnik vročilnice ne bi želel podpisati, dokazovala vsaj neuspešno vročitev zaradi nesprejetega pisanja oziroma z izpiskom o vročitvi ali poteku vročitve, ki bi ga upnik lahko pridobil od izvajalca poštnih storitev (tako npr. sklepi VSL I Ip 132/2024, VSC II Ip 304/2021 in drugi). S tem stališčem se kot pravilnim v pritožbi strinja tudi upnik.

8.Vendar pa upnik zmotno meni, da je sodišče prve stopnje spregledalo "zadnjo stran" priloge A3, ki jo je kot prilogo 2 priložil k predlogu za izvršbo, kjer naj bi se nahajalo tudi "vrnjeno pismo Zadnji opomin z dne 17. 4. 2025", na katerega je poštni delavec odtisnil: žig Sprejemne Pošte A., številke poštne pošiljke RF002SI, datum pošiljanja 17. 4. 2025, žig AR kot način pošiljanja tega opomina, in pa potrdilo o vrnitvi poštne pošiljke z dne 8. 5. 2025 Pošte B. z označenim razlogom vrnitve "ni dvignil". Takega vrnjenega pisma nikjer v spisu ni vloženega kot priloga, kar pomeni, da ga je upnik kljub temu, da ga je verjetno nameraval priložiti, pozabil dejansko priložiti. Vrnjeno pismo tako upnik k obravnavani pritožbi prilaga šele prvič, ne da bi navedel kak opravičljiv razlog, zakaj naj tega ne bi mogel storiti že prej, zato pritožbi priloženo vrnjeno pismo predstavljala nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in je višje sodišče ne sme upoštevati. Odločitev sodišča prve stopnje se tako izkaže kot pravilna.

9.Pravilnosti odločitve upnik ne more izpodbiti niti s trditvami, da naj bi sodišče prve stopnje v sodno pisanje, ki ga je upnik prejel dne 10. 11. 2025 "vrinilo" svoj poziv z dne 6. 11. 2025 za odgovor na ugovor, v katerem je dolžnik med drugim zatrjeval med drugim prav to, da upnik ni izkazal predhodne vročitve opomina, ki je glede na citirano določilo drugega odstavka 20. člena ZPotK-2 formalna predpostavka za predmetno izvršbo. Ravno zato, ker je sodišče prve stopnje tedaj upniku naknadno vročalo ugovor, glede katerega mu je v poprejšnjem pozivu, ker je najprej odločalo o predlogu za odlog izvršbe, pojasnilo, naj nanj ne odgovarja, bi upnik, zastopan po profesionalnem pooblaščencu odvetniku, moral toliko bolj skrbno pregledati novo prejeto sodno pisanje ter se ne more sklicevati, da poziva enostavno "ni opazil". Upniku pravica do izjave ni bila kršena, saj je na dolžnikov ugovor imel možnost odgovoriti ter očitana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni podana, kakšnega predloga za vrnitev v prejšnje stanje pa upnik niti ni vložil.

10.Pritožba po pojasnjenem ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, zato jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11.Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni pripomogel k odločitvi na drugi stopnji in ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 20a Zakon o potrošniških kreditih (2016) - ZPotK-2 - člen 20, 20/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.