Jedro

Se je vršila kontrola le glede tega ali vojaki čepke uporabljajo, ne pa tudi glede tega kakšne čepke uporabljajo.

Izrek

I. Pritožbi tožnika se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da se znesek 2.998,64 EUR nadomesti z zneskom 5.698,84 EUR v III. točki pa tako, da se znesek 1.228,80 EUR nadomesti z zneskom 916,00 EUR.

II. V ostalem se pritožba tožnika in v celoti pritožba toženke zavrneta in se v nespremenjenem obsegu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti 179,19 EUR njegovih pritožbenih stroškov v 15. dneh.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo da mora tožniku plačati 2.998,84 EUR na račun nematerialne škode, ki jo je utrpel 11. 4. 2014 na vojaških vajah. V presežku do vtoževanih 20.000,00 EUR je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Takšno sodbo s pravočasnima pritožbama izpodbijata obe pravdni stranki. Tožeča stranka izpodbija sodbo v njenem zavrnilnem delu, uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s predlogom spremembe izpodbijane sodbe tako, da se tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Tožena stranka izpodbija sodbo v njenem obsodilnem delu. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP s predlogom spremembe izpodbijane sodbe tako, da se tožbeni zahtevek zavrne ali podrejeno, da se dosojena odškodnina zniža. 3. Pravdni stranki se v odgovoru na pritožbo zavzemata za njuni zavrnitvi.

4. Pritožba tožeče stranke je delno utemeljena, pritožba tožene stranke pa ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo izvedene dokaze v zvezi z odškodninsko odgovornostjo tožene stranke in na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje tudi napravilo pravilne zaključke o temelju odškodninske odgovornosti zato pritožbeno sodišče v tem obsegu v celoti povzema pravilne zaključke sodišča prve stopnje in le še glede na izrecna pritožbena izvajanja tožene stranke glede temelja dodaja:

6. Tožnik ni nikoli trdil, da so bili tistega dne, ko je prišlo pri njem do poškodbe čepki na razpolago. Tekom celotnega postopka je trdil, da čepkov tistega dne ni bilo na razpolago, povedal pa je tudi, da ima vsak vojak vedno pri sebi rezervne čepke in te je tistega dne tudi uporabljal. Pritožbena izvajanja, da je tožnik sam trdil, da so bili tistega dne čepki na razpolago niso utemeljena.

7. Priča Z. L. je na splošno povedal kako poteka kontrola nošenja čepkov in ne da je imel čepke pri sebi tistega dne. Ta priča je kontrolirala ali imajo vojaki čepke v ušesu ali ne.

8. T. K. je zaslišana kot priča povedala, da je bila na vajah ena izmed varnostnega osebja. O tem, da so bili čepki na razpolago je povedala na splošno in ne za konkreten primer, prav tako pa je povedala tudi, da niso kontrolirali kakšne čepke nosijo vojaki, ampak le to, da jih nosijo.

9. Iz izpovedbe teh dveh prič ni mogoče zaključiti, da so bili tožniku tistega dne, ko se je pripetila nezgoda čepki s strani tožene stranke na voljo.

10. Nobenega dvoma ni, da je tožena stranka dopuščala uporabo čepkov, ki so jih s seboj prinesli vojaki sami, saj že iz izpovedbe prič Z. L. in T. K. na katere se sklicuje toženka izhaja, da se je vršila kontrola le glede tega ali vojaki čepke uporabljajo, ne pa tudi glede tega kakšne čepke uporabljajo.

11. Glede na opisano postopanje tožene stranke v zvezi s čepki je neutemeljena tudi pritožbena graja, da do poškodbe ne bi prišlo, če bi tožnik uporabljal uradne čepke slovenske vojske in ne svojih.

12. Priča E. Š. je bil na vojaški vaji nadrejen tožniku. Izpovedal je, da se je preverjalo ali vojaki nosijo čepke, vedel je povedati tudi o različnih barvah čepkov, ki so jih uporabljali v preteklosti, ne pa tudi ali so bili čepki na voljo tistega dne. Glede na to, da je preverjal le ali ima vojak vstavljene čepke ali ne njegova izpovedba ne dokazuje, da so bili tistega dne uradni čepki slovenske vojske na razpolago.

13. Iz vsega povedanega je mogoče zaključiti, da je tožena stranka dovoljevala uporabo domačih čepkov, saj ni preverjala ali vojak nosi uradne čepke slovenske vojske ali ne. V navadi je bilo tudi, da ima vsak vojak pri sebi svoje rezervne čepke. Pri tem se pritožbeno sodišče tudi sprašuje zakaj bi vojak uporabljal svoje čepke, če je imel na razpolago službene.

14. Neutemeljena so tudi pritožbena izvajanja tožene stranke glede višine dosojene odškodnine za nematerialno škodo, saj je v tem obsegu pritožba tožnika delno utemeljena.

15. Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jih pritožbeno sodišče povzema: - da je bil tožnik v času nezgode star 23 let, - da je telesne bolečine trpel samo v trenutku ob poku, sicer pa ne, - da je bil hospitaliziran štiri dni, bil na številnih pregledih, predpisan mu je bil slušni aparat, šumelo mu je v ušesih, prejemal je tudi številna neugodna zdravila, med njimi Medrol, zdravljenje pa je trajalo deset mesecev, - da je trpel primarni strah srednje intenzitete, sekundarni strah je trajal eno leto, ko je bilo ugotovljeno, da se sluh ne slabša več, - da je njegova splošna življenjska aktivnost zmanjšana, ker je prišlo do delne izgube sluha, kar je izvedenec ocenil na 3%, da ima tožnik težave pri spremljanju prireditev, odsvetovana mu je vožnja z motorjem in ne more opravljati del v ropotu, je odškodnina za strah v višini 1.000,00 EUR odmerjena pravilno. Odškodnina iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem v višini 2.300,00 EUR pa nekoliko prenizko in je glede te oblike škode primerna in pravična odškodnina 3.000,00 EUR. Prav tako glede duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v višini 2.000,00 EUR in je glede te odškodninske postavke primerna in pravična odškodnina 3.000,00 EUR, zato je pritožbeno sodišče v skladu z določilom 179. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) odmerjeno odškodnino tožniku ustrezno zvišalo. Tako odmerjena odškodnina je tudi skladna z višinami odškodnin, ki so se za takšne in podobne škode izoblikovale v sodni praksi.

16. Neutemeljena pa je pritožbena graja tožnika, da je izvedenec medicinske stroke ocenil zmanjšanje življenjske aktivnosti tožnika na 6% in ne na 3% kakor je ugotovilo sodišče prve stopnje. Izvedenec je v dopolnitvi izvedenskega mnenja zapisal, da znaša izguba sluha pri tožniku 7,9% kar pomeni pri človeku kot celoti 3%-tno zmanjšanje. Zaslišan na glavni obravnavi pa je dodal, da bi tinitus izničil glede zmanjšanja življenjske aktivnosti in tožnik zaradi tega nima nobenih bistvenih težav. To pomeni, da življenjska aktivnost tožnika zaradi tinitusa ni zmanjšana in torej znaša toliko kot je že ocenil, to je 3%.

17. Pritožba tožeče stranke je delno utemeljena, zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo na podlagi določila 5. alineje 358. člena ZPP delno spremenilo, saj je sodišče prve stopnje v tem obsegu na pravilno ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo, v ostalem pa je pritožbo tožnika in v celoti pritožbo tožene stranke potem, ko ni našlo po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev določb pravdnega postopka (drugi odstavek 350. člena ZPP) zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

18. Spremenjena odločitev o glavni stvari ima za posledico tudi spremenjeno odločitev o stroških, saj je uspeh pravdnih strank v pravdi sedaj drugačen. Tožeča stranka je v prvi fazi postopka uspela z 38,5%, njeni stroški so v prvi fazi znašali 1.942,94 EUR, 38,5% pa 756,77 EUR. Tožena stranka je v prvi fazi postopka uspela z 61,5%, njeni stroški so znašali 1.891,46 EUR, 61,5% tega pa 1.163,23 EUR. Tožeča stranka je v drugi fazi postopka zmagala glede 28,5%, njeni stroški so znašali 725,67 EUR, 21,5% pa 206,8 EUR. Tožena stranka je v drugi fazi postopka zmagala z 71,5%, njeni stroški so znašali 1.00,90 EUR, 71,5% tega pa 716,35 EUR. Po pobotanju je tožnik dolžan toženi stranki plačati 916,00 EUR njenih pravdnih stroškov.

19. Tožnik je s pritožbo uspel glede 15,9%, pritožbeno sodišče pa mu je priznalo 750 točk za pritožbo, 2% materialne stroške, 20% DDV na priznane odvetniške stroške in 567,00 EUR sodne takse, kar skupaj znaša 1.126,98 EUR, 15,9% tega pa 179,19 EUR.

20. Izrek o stroških postopka temelji na določilu 154., 155. in 165. člena ZPP.