Jedro

Tožnik je v tem sporu vložil predlog za obnovo postopka, ker je Ustavno sodišče RS z odločbo U‑I‑200/15-21 z dne 16. 3. 2017 razveljavilo četrti odstavek 88. člena ZDR-1, kar naj bi predstavljalo novo dejstvo, na katero se v fazi predhodnega postopka brez lastne krivde ni mogel sklicevati. Sodišče prve stopnje je predlog zavrglo, ker je presodilo, da ga je tožnik vložil po izteku 30-dnevnega subjektivnega roka iz 6. točke prvega odstavka 396. člena ZPP, ki v zvezi z obnovitvenim razlogom iz 10. točke 394. člena ZPP teče od dneva, ko je stranka mogla navesti sodišču nova dejstva oziroma nova dokazila. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila navedena odločba Ustavnega sodišča RS objavljena v Uradnem listu RS št. 15/2017 z dne 31. 3. 2017, kar pomeni, da je 30-dnevni rok za obnovo postopka glede na določbo drugega odstavka 396. člena ZPP začel teči 30. 6. 2018 - po vročitvi pravnomočne odločbe sodišča druge stopnje. Ker je tožnik predlog za obnovo postopka vložil 14. 10. 2021, je bil po presoji sodišča prve stopnje, s katero pritožbeno sodišče v celoti soglaša, vložen po poteku zakonsko določenega 30-dnevnega roka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožnika za obnovo postopka v zvezi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. I Pd 605/2016 z dne 13. 9. 2017 in sodbo pritožbenega sodišča opr. št. Pdp 874/2017 z dne 7. 6. 2018. 2. Zoper navedeni sklep se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po določbi prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl.). Navaja, da mu je bila kršena pravica do učinkovitega pravnega sredstva, saj zadeve sodišče prve stopnje, pritožbeno in revizijsko sodišče niso presojala po veljavnem pravnem redu RS. Ustavno sodišče RS je spremenilo ureditev glede vročanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi po ZDR-1, česar sodišča niso upoštevala, zato bi bilo treba postopek obnoviti. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu ugodi in s sklepom dovoli obnovo postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Tožnik je v tem sporu vložil predlog za obnovo postopka, ker je Ustavno sodišče RS z odločbo U‑I‑200/15-21 z dne 16. 3. 2017 razveljavilo četrti odstavek 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadaljnji), kar naj bi predstavljalo novo dejstvo, na katero se v fazi predhodnega postopka brez lastne krivde ni mogel sklicevati. Sodišče prve stopnje je predlog zavrglo, ker je presodilo, da ga je tožnik vložil po izteku 30-dnevnega subjektivnega roka iz 6. točke prvega odstavka 396. člena ZPP, ki v zvezi z obnovitvenim razlogom iz 10. točke 394. člena ZPP teče od dneva, ko je stranka mogla navesti sodišču nova dejstva oziroma nova dokazila. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila navedena odločba Ustavnega sodišča RS objavljena v Uradnem listu RS št. 15/2017 z dne 31. 3. 2017, kar pomeni, da je 30-dnevni rok za obnovo postopka glede na določbo drugega odstavka 396. člena ZPP začel teči 30. 6. 2018 - po vročitvi pravnomočne odločbe sodišča druge stopnje. Ker je tožnik predlog za obnovo postopka vložil 14. 10. 2021, je bil po presoji sodišča prve stopnje, s katero pritožbeno sodišče v celoti soglaša, vložen po poteku zakonsko določenega 30-dnevnega roka.

6. Tožnik v pritožbi ne nasprotuje tem dejanskim ugotovitvam sodišča prve stopnje niti njegovi pravni presoji teka subjektivnega roka za vložitev predloga za obnovo. Navaja le, da sodišča v pravnomočno končanem sporu v zvezi z zakonitostjo izredne in redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga niso upoštevala omenjene odločbe Ustavnega sodišča RS, ki je razveljavila določbo ZDR-1 o vročanju odpovedi. Takšne pritožbene navedbe pa ne morejo vplivati na pravilnost izpodbijane odločitve sodišča prve stopnje, da se predlog za obnovo kot prepozen zavrže. Ker po vsebini predstavljajo uveljavljanje zmotne uporabe materialnega prava, kar ni obnovitveni razlog po določbi 394. člena ZPP, predlog za obnovo postopka tudi ni dovoljen.

7. Ker niso podani niti s pritožbo uveljavljani pritožbeni razlogi niti tisti, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).