Jedro

Dokazna ocena sodišča prve stopnje bi morala biti vestna in skrbna ter pripeljati do zaključkov o ugotovitvah dejanskega stanja. Ker tega sodišče ni storilo, navedeno predstavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP. Ta kršitev je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe, saj je bila z njo preprečena celovita in izčrpna presoja okoliščin in interesov, ki lahko dokazujejo obstoj mobinga.

Sodišče prve stopnje bi se moralo opredeliti do vseh ravnanj, ki jih je tožnik navajal. Šele nato bi lahko odločilo o tožbenem zahtevku glede prepovedi mobinga ter plačilu odškodnine.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika (1) da se sklep Mestne občine A., Mestne uprave št. ... z dne 16. 1. 2015 razveljavi in se zahtevi za odpravo kršitev pravic iz delovnega razmerja tožnika z dne 31. 7. 2014 ugodi ter toženi stranki kot delodajalcu prepove nadaljnje trpinčenje tožnika na delovnem mestu "občinski redar II"; (2) da je tožena stranka dolžna tožniku izplačati odškodnino v višini 4.000,00 EUR zaradi trpinčenja na delovnem mestu, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi ob 31. 7. 2014 dalje do plačila; (3) tožniku obračunati 273,72 EUR bruto, od navedenega zneska plačati davke in prispevke, neto znesek pa plačati z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 7. 2014 do plačila, v 15 dneh pod izvršbo (točka I izreka). Odločilo je, da je tožnik dolžan toženi stranki plačati stroške postopka v znesku 40,00 EUR, v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po poteku tako določenega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje, pod izvršbo (točka II izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožil tožnik iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni in tožbenemu zahtevku ugodi, oziroma jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče prve stopnje pri odločanju zagrešilo več nepravilnosti in nezakonitosti, predvsem pa izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti. Sodišče namreč do izvedenih dokazov ni zavzelo nobenega stališča in sploh ni sprejelo dokazne ocene, kaj šele, da bi bila ta dokazna ocena ustrezna. Sodba je sicer napisana na enajstih straneh, vendar sodišče na osmih oziroma devetih straneh zgolj povzema navedbe obeh pravdnih strank iz tožbe, odgovora na tožbo in pripravljalnih vlog, razlogi za zavrnitev tožbenega zahtevka pa so zelo skopi in odmerjeni v nekaj odstavkih. Po mnenju tožnika sodišče ni zadostilo niti minimalnim standardom dokaznega postopka. Sodba nima razlogov o tem, zakaj naj ne bi šlo za sistematično ravnanje tožene stranke zoper tožnika ter se sprašuje, na podlagi česa zaključuje, da je tožnik določena ravnanja napačno sprejemal in dojemal. Sodišče ni obravnavalo celote vseh ravnanj tožene stranke skozi celotno dvoletno obdobje. Trpinčenje ni samo žaljenje, ampak tudi izključevanje, ignoriranje, osamitev in podobno, kar zatrjuje tožnik v svoji tožbi, smiselno pa so to potrdile tudi priče. Trpinčenje tožnika je trajalo daljše časovno obdobje in je pri tožniku kot žrtvi mobinga pustilo škodljive posledice. Sodišče tudi ni navedlo razlogov za zavrnitev nekaterih predlaganih dokazov. Pritožba nadalje navaja, da so vodstveni delavci tožene stranke in drugi sodelavci o tožniku grdo govorili in o njem dajali vrednostne ocene ter ga s tem obrekovali. Ne gre samo za vrsto protipravnih ravnanj tožene stranke, temveč za popolno ignoranco in neukrepanje pristojnih s strani tožene stranke, čeprav jih je tožnik o nastali situaciji in problemih redno obveščal, pošiljal dopise, elektronska sporočila in zahteval odgovore na skupnih sestankih. Opozarja, da mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito delavcev na delovnem mestu pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu. S tem se sodišče prve stopnje sploh ni ukvarjalo. Navaja, da je mogoče z gotovostjo zaključiti, da je tožena stranka nad tožnikom izvajala mobing, sodišče je nekritično sledilo vsem navedbam tožene stranke ter ji ob popolni odsotnosti objektivne dokazne ocene sodbe ni mogoče preizkusiti. Priglaša stroške pritožbe.

3. V odgovoru na pritožbo tožena stranka prereka navedbe iz pritožbe, predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje preizkusilo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Utemeljen je pritožbeni očitek kršitve 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je sodišče zavrnilo izvedbo nekaterih dokazov, predlaganih s strani tožnika, s čimer mu je kršilo pravico do izjave o pravno odločilnem dejstvu. Zavrnitev nekaterih dokaznih predlogov (ki jih sodišče prve stopnje niti ne navede) je obrazložilo le s tem, da je prepričano, da izvedeni dokazi dajejo povsem dovolj podlage za zakonito razsojo in se z zaslišanjem preostalih prič, kot tudi z izvedbo drugih predlaganih dokazov, dejansko stanje ne bi v bistvenem ugotovilo drugače, temveč bi se postopek le zavlekel in nastali bi tudi višji stroški tega postopka. Sodišče bi lahko izvedbo predlaganih dokazov zavrnilo le, če so za to podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Ali takšni razlogi obstajajo, mora biti razvidno iz obrazložitve dokaznega sklepa na zapisniku z glavne obravnave ali iz obrazložitve sodbe. Dokazne predloge je dopustno zavrniti, če so neprimerni, očitno nerelevantni ali nepotrebni, kar vse mora sodišče jasno obrazložiti. Zato pavšalna obrazložitev, da sodišče ostalih dokaznih predlogov ni izvedlo, ker je imelo v izvedenih dokazih zadostno podlago za odločitev, ne zadosti pravici stranke, da se sodišče izjavi o njenih navedbah in dokaznih predlogih. Gre za nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, kar prav tako pomeni navedeno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Zaradi kršenega načela kontradiktornosti je utemeljena tudi pritožbena navedba glede kršitve 22. člena Ustave RS. Ker odločitev v tem delu niti nima razlogov o odločilnih dejstvih ter se je posledično niti ne da preizkusiti, pa je podana tudi bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

7. Sodišče prve stopnje je sicer izvedlo dokaj obsežen dokazni postopek, v katerem je pregledalo in prebralo vso v spis predloženo listinsko dokumentacijo, ki se nahaja v spisu kot priloge od A1 do A72 in B1 do B33, pridobilo pisno izjavo tožnika (A60) ter zaslišalo priče B.B., C.C., D.D., E.E., F.F., G.G., H.H., I.I., ter tožnika kot stranko. Pritožba utemeljeno izpostavlja, da sodišče ni napravilo dokazne ocene, temveč je zgolj na široko povzemalo navedbe strank, razloge izpodbijanih sklepov tožene stranke, nato pa povsem pavšalno zaključilo, da v ravnanju tožene stranke niso podani elementi trpinčenja tožnika.

8. Dokazno oceno sodišča prve stopnje je mogoče grajati, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP, ali če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja. ZPP v 8. členu določa, da o tem, katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Prosta dokazna ocena sodišču ne omogoča, da jo izvede zgolj na podlagi notranjega prepričanja, pač pa z ustrezno skrbnostjo in obrazložitvijo. Tožnik utemeljeno navaja, da se sodišče prve stopnje ni konkretno opredelilo do njenih navedb, izvedenih dokazov pa ni ovrednotilo. Dokazna ocena sodišča prve stopnje bi morala biti vestna in skrbna ter pripeljati do zaključkov o ugotovitvah dejanskega stanja. Ker tega sodišče ni storilo, navedeno predstavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP. Ta kršitev je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe, saj je bila z njo preprečena celovita in izčrpna presoja okoliščin in interesov, ki lahko dokazujejo obstoj mobinga. Tožnik je namreč navedel vrsto ravnanj tožene stranke, ki naj bi predstavljale mobing, vsa pa so se pričela po dogodku oziroma domnevnemu incidentu z dne 2. 9. 2013 z natakarico v lokalu J. v K.. Deležen naj bi bil neenakopravnega položaja v primerjavi z ostalimi delavci, neprimernega obnašanja in očitnega trpinčenja s strani nadrejenih, ki bi naj izvajali pritiske, in sodelavcev, ki so se od njega distancirali, kar se je izražalo v številnih ravnanjih, kot npr., da mu je bilo od 30. 9. 2013 do 9. 10. 2013 neupravičeno prepovedano delo na terenu, delati je moral v pisarni in arhivu, ne pa na terenu, sodelavci naj bi ga vsakodnevno zbadali, nadrejeni pa kljub tožnikovem obvestilu tega niso preprečili, v nasprotju z utečeno prakso je moral delati na praznični dan, nadrejeni B.B. naj bi mu neupravičeno ob vsaki priložnosti očital incident iz septembra 2013 ter tako zadevo vedno znova "pogreval", tožena stranka mu ni pravilno obračunavala stroškov za prihod na delo in z dela, prav tako tožena stranka ni ukrepala zoper sodelavko D.D., katero je tožnik zasačil pri tem, ko je "stikala" po njegovi delovni mizi, neutemeljeno mu ni bil odobren letni dopust, neutemeljeno in diskriminatorno pa mu tudi nista bila obračunana in izplačana dodatka za povečan obseg dela in za popoldansko delo v znesku 273,72 EUR.

9. Sodišče prve stopnje bi se moralo opredeliti do vseh ravnanj, ki jih je tožnik navajal. Šele nato bi lahko odločilo o tožbenem zahtevku glede prepovedi mobinga ter plačilu odškodnine za negmotno škodo v znesku 4.000,00 EUR in gmotne škode v višini 273,72 EUR. Pri tem pritožbeno sodišče glede vtoževanih dodatkov opozarja, da je delavec do njih upravičen le, če dejansko opravlja povečan obseg dela in popoldansko delo. Glede nato, da je tožnik vsaj za september 2013 navajal daljšo bolniško odsotnost zaradi prometne nesreče, se zastavlja vprašanje, če je tožnik do teh dodatkov upravičen. Navedeno bo moralo sodišče ugotoviti upoštevaje trditveno podlago in dokazno breme.

10. Zaradi obrazložene postopkovne kršitve je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovljeni postopek (354. člen ZPP), v katerem naj upošteva gornje ugotovitve ter napotila pritožbenega sodišča in ponovno odloči o utemeljenosti zahtevka. Pritožbeno sodišče glede na naravo kršitev sodišča prve stopnje, ko po eni strani ni izvedlo nekaterih predlaganih dokazov, po drugi strani pa izvedenih dokazov ni dokazno ocenilo v skladu z 8. členom ZPP, ugotavlja, da teh kršitev postopka glede na njihovo naravo samo ne bi moglo odpraviti, zato je zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ne gre namreč za dopolnitev postopka oziroma odpravo pomanjkljivosti, temveč bi šlo v okoliščinah konkretnega primera v celoti za povsem novo sojenje, ki bi ga moralo opraviti pritožbeno sodišče. 11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njihovo naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo, in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.