Jedro

Ne glede na dejstvo, da v sporu zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve formalno sicer ne gre za spor med delavcem in delodajalcem, ampak za spor med dvema stečajnima upnikoma, sama vsebina določb ZPPSL, po katerih je upnik, čigar terjatev je prerekana, napoten na postopek za ugotovitev prerekane terjatve, pove, da je bistvo spora drugo. V postopku se bo moralo ugotoviti, ali je stečajni dolžnik, ki neposredno ni stranka tega postopka, upniku dejansko dolžan izplačati kakšno obveznost iz delovnega razmerja. Ugotavljal se bo obstoj obveznosti iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, kar pomeni, da gre formalno za posreden, vsebinsko pa neposreden individualni delovni spor. In za odločanje v individualnih delovnih sporih je po določbi 2. točke 4. člena ZDSS pristojno krajevno pristojno delovno sodišče ne pa sodišče s splošno pristojnostjo.

Izrek

Za odločanje o tej zadevi je stvarno pristojno Delovno sodišče v Mariboru.

Obrazložitev

Tožeča stranka je pred Okrožnim sodiščem proti toženi stranki vložila tožbo zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve v stečajnem postopku. Tožeča stranka je namreč, ko je bil zoper njenega delodajalca, uveden stečajni postopek, priglasila svojo terjatev iz naslova neizplačanih plač. V stečajnem postopku je tožena stranka kot upnik prerekala terjatev tožeče stranke, ki je bila zato s sklepom stečajnega senata napotena, da začne postopek pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve. Okrožno sodišče se je s sklepom opr. št. ... z dne 17.5.1996, ki ga je potrdilo s sklepom ... z dne 12.7.1996 tudi Višje sodišče, izreklo za stvarno nepristojno za odločanje o sporni zadevi in jo je zato odstopilo Delovnemu sodišču. Menilo je, da gre za po vsebini za uveljavljanje pravic iz dela, zaradi česar je za odločanje v tovrstnem sporu stvarno pristojno delovno sodišče. Delovno sodišče z odstopom pristojnosti ni soglašalo, ampak je sprožilo spor o pristojnosti. Sprejelo je stališče, da gre v spornem primeru za spor o terjatvi, ki je nastala v zvezi s stečajnim postopkom med dvema stečajnima upnikoma, ne pa za spor med delavcem in delodajalcem, kot to predvideva 2. točka 4. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih. Ker je potrebno upoštevati še načelo atrakcije, ki terja, da stečajno sodišče, ki vodi stečajni postopek, vodi tudi vse spore v zvezi s stečajem, je predlagalo, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije določi kot stvarno in krajevno pristojno sodišče za odločanje v sporni zadevi Okrožno sodišče. Za odločanje v sporno zadevi je stvarno pristojno Delovno sodišče v Mariboru.

Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL - Uradni list RS, št. 67/93) v prvem odstavku 141. člena določa, da se prijavljene terjatve upnikov preizkusijo na naroku za preizkus terjatev. Terjatve lahko poleg stečajnega upravitelja prerekajo tudi upniki (drugi odstavek 142. člena). Po določbi prvega odstavka 144. člena ZPPSL stečajni senat s sklepom napoti upnika, čigar terjatev je prerekana, da pred pristojnim sodiščem ali drugim organom prične postopek za ugotovitev prerekane terjatve.

Tožeča stranka je bila v delovnem razmerju pri stečajnem dolžniku, zoper katerega je bil začet stečajni postopek, in ki ji, kot navaja tožeča stranka, ni v celoti poravnal obveznosti, saj naj bi v obdobju od 1.9.1990 do 31.3.1993 bila prikrajšana pri plači, neizplačana naj bi ostala plača za julij 1992 in avgust 1992, prav tako pa tudi regres za letni dopust v letih 1991 in 1992. Zato je to svojo terjatev prijavila stečajnemu senatu, ki jo je kot stečajna upnica prerekala tožena stranka.

Po določbi 2. točke 4. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94) so delovna sodišča pristojna odločati v individualnih delovnih sporih o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, razen v odškodninskih sporih za poškodbe pri delu in poklicne bolezni.

Ker je bila tožeča stranka napotena, da mora vložiti tožbo za ugotovitev prerekane terjatve proti upniku (toženi stranki) in ne proti stečajnemu dolžniku, pri katerem je bila v delovnem razmerju, se postavi vprašanje, katero sodišče je pristojno za odločanje v takem sporu. Ali sodišče s splošno pristojnostjo po določbi II/5 točke. 101. člena zakona o sodiščih (ZS - Uradni list RS, št. 19/94 in 45/95) ali specializirano delovno sodišče po določbi 2. točke 4. člena ZDSS. To še toliko bolj zaradi določbe citiranega člena ZDSS, da je delovno sodišče pristojno za odločanje v delovnih sporih o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem.

Za pravilno odločitev je zato treba pogledati, kakšna je narava spornega razmerja. Ne glede na dejstvo, da v sporu zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve formalno sicer ne gre za spor med delavcem in delodajalcem, ampak za spor med dvema stečajnima upnikoma, sama vsebina določb ZPPSL, po katerih je upnik, čigar terjatev je prerekana, napoten na postopek za ugotovitev prerekane terjatve, pove, da je bistvo spora drugo. V postopku se bo moralo ugotoviti, ali je stečajni dolžnik, ki neposredno ni stranka tega postopka, upniku dejansko dolžan izplačati kakšno obveznost iz delovnega razmerja. Ugotavljal se bo obstoj obveznosti iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, kar pomeni, da gre formalno za posreden, vsebinsko pa neposreden individualni delovni spor. In za odločanje v individualnih delovnih sporih je po določbi 2. točke 4. člena ZDSS pristojno krajevno pristojno delovno sodišče ne pa sodišče s splošno pristojnostjo.

Zato je ob upoštevanju določb 22. in 23. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90), določb II/5. točke 101. člena ZS in 2. točke 4. člena ZDSS Vrhovno sodišče Republike Slovenije sklenilo, da je za odločanje v tem sporu pristojno Delovno sodišče. Določbe ZPP je sodišče uporabilo smiselno kot predpise Republike Slovenije po določbi prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).