Jedro

Vzdrževanje zapornic in polzapornic na nivojskem prehodu je v pristojnosti upravljalca ceste.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi O.s. L. z dne 27.05.2003, opr. št. Ig 2003/00088, razveljavilo v 1. in 3. točki izreka in zavrnilo tožbeni zahtevek (1. točka izreka). Sklenilo je še, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki plačati nadaljnje pravdne stroške v znesku 518.364,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 14.01.2004 dalje do plačila, v petnajstih dneh (2. točka izreka).

S pravočasno pritožbo je tožeča stranka predlagala spremembo izpodbijane sodbe z ugoditvijo tožbenemu zahtevku, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

V odgovoru na pritožbo je tožena stranka prerekala pritožbene navedbe in priglasila stroške.

Pritožba je utemeljena.

Kot je razvidno iz navedb tožeče stranke, se uveljavljana terjatev nanaša na vzdrževanje naprav za zavarovanje nivojskega prehoda, to je cestno-prometne signalizacije, ki naj bi jo predstavljali svetlobni znaki za označevanje prehoda ceste čez železniško progo ter zapornice in polzapornice s pripadajočimi napravami (listovna številka 13). Zato rešitev konkretnega primera ni odvisna le od vprašanja, ali prometno opremo predstavljajo zapornice oziroma polzapornice, ampak ali sem sodijo tudi svetlobni znaki (priloga A9).

Javno cesto sestavljata prometna signalizacija in prometna oprema (10. alineja 1. odstavka 13. člena Z. o javnih cestah, v nadaljevanju: ZJC), to so sredstva in naprave za označevanje roba vozišča in vodenje prometa (primerjaj z določbo 39. točke 1. odstavka 14. člena ZJC), pri čemer zakon med eksemplifikativnim naštevanjem vrst navedenih sredstev in naprav omenja tudi zapornice. Skladno z ZJC način križanja državnih cest in želežniških prog ter razmejitev stroškov njihove gradnje ali rekonstrukcije, ki bremenijo cesto ali železniško progo, urejajo predpisi o varnosti v železniškem prometu (primerjaj z določbo 35. člen ZJC).

Kljub temu, da zgoraj omenjena določba 35. člena ZJC ne omenja vzdrževanja, pa pravno podlago uveljavljani terjatvi tudi po prepričanju sodišča druge stopnje določa Zakon o varnosti v železniškem prometu (v nadaljevanju: ZVZP). Stroški v zvezi z vzdrževanjem, obnovo ali rekonstrukcijo nivojskih prehodov in progovne signalizacije namreč bremenijo lastnika javne železniške infrastrukture (primerjaj z določbo 1. odstavka 29. člena ZVZP), cestno prometno signalizacijo na nivojskem prehodu, ki opozarja udeležence cestnega prometa na ta prehod, pa postavlja in vzdržuje upravljalec ceste (2. odstavek istega člena).

Odločilno je torej, ali med cestno prometno signalizacijo sodijo naprave, na vzdrževanje katerih se nanaša uveljavljana terjatev. Med takšne naprave je tudi po prepričanju sodišča druge stopnje treba uvrstiti svetlobne znake (glej še trditve tožeče stranke na listovni številki 13). Za odgovor na vprašanje, ali to velja tudi zavzdrževanje zapornic in polzapornic, pa je treba najprej definirati pojem progovne signalizacije (primerjaj z določbo 1. odstavka 29. člena ZVZP). Sodišče druge stopnje tako ugotavlja, da je le-ta, kakor pravilno opozarja tožeča stranka, skladno s Signalnim pravilnikom namenjena le vlakovnemu osebju; omenjeni pravilnik spornih zapornic in polzapornice namreč ne obravnava.

Svetlobne znake za označevanje prehoda ceste čez železniško progo tako določa Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (v nadaljevanju: Pravilnik) in jih opredeljuje kot znake za označevanje zapornic in polzapornic ter kot znake, ki napovedujejo približevanje vlaka oziroma spustitev zapornic ali polzapornic (primerjaj z določbo 55. člena Pravilnika). Glede na to, da Pravilnik med drugim določa tudi definicijo zapornic (glej določbo 84. člena) in njihovo opremo (glej določbe 56., 57. in 85. člena), sodišče druge stopnje ugotavlja, da se ustrezno opremljene zapornice in polzapornice s tem štejejo za sredstvo cestno prometne signalizacije in cestno opremo (primerjaj z določbo 10. alineje 1. odstavka 13. člena v zvezi z določbami 38. in 39. točke 1. odstavka 14. člena ZJC). Sicer pa je tudi z logičnim sklepanjem mogoče priti do zaključka, da med zapornice, ki so namenjene vodenju prometa (glej že citirano določbo 39. točke 1. odstavka 14. člena ZJC), sodijo tudi zapornice na nivojskem prehodu.

Na podlagi navedenega sodišče druge stopnje ugotavlja, da je vzdrževanje zapornic in polzapornic v pristojnosti upravljalca ceste.

Ker izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih za zavrnitev tožbenega zahtevka v delu, v katerem se uveljavljana terjatev ne nanaša na vzdrževanje zapornic in polzapornic (glej uvodni odstavek ugotovitev sodišča druge stopnje), zaradi česar je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), je bilo treba odločiti, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (1. odstavek 354. člena ZPP). V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje ob upoštevanju zgornjih ugotovitev presojati tudi preostanek uveljavljane terjatve.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).