VSL Sklep IV Cp 2060/2024

Jedro

Glede mlajše hčere je sodišče utemeljeno upoštevalo, da je domala celotna skrb za varstvo in vzgojo zanjo pri materi, oče pa ne izkazuje interesa niti za skrb zanjo niti za izvajanje kvalitetnih stikov. V tem - in v nekoliko boljši preživninski zmožnosti očeta - je razlog za drugačno razporeditev preživninske obveznosti v razmerju do mlajše hčere in do mlajšega sina.

Neutemeljeno je očetovo zavzemanje za upoštevanje otroškega dodatka, dodatka za veliko družino in državne štipendije. Po utrjenem stališču v sodni praksi so ti prejemki namenjeni otrokom in ne zmanjšujejo preživninske obveznosti staršev. Drugače je le v primerih, ko starši ne zmorejo poskrbeti za pokritje otrokovih potreb.

Zavračanje sodno določenih stikov s strani sina udeležencev ni zgolj posledica očetove opustitve starševske dolžnosti, ampak tudi materinega nepravega pristopa do sina, predvsem pa intenzivnega konfliktnega odnosa med starši, za katerega sta odgovorna oba. Izvršitev izrečene denarne kazni bi le še dodatno negativno vplivala na odnos med sinom in materjo.

Izrek

I.Pritožbi se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II.Vsak udeleženec krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, (1) da se zakonska zveza med prvo predlagateljico in nasprotnim udeležencem razveže (I. točka izreka), (2) da se njun mlajši sin zaupa v varstvo in vzgojo očetu (II. točka izreka), (3) da stiki med sinom in materjo ob upoštevanju sinovih želja potekajo vsak drugi vikend od petka po pouku do nedelje zvečer, prvi del jesenskih, zimskih in prvomajskih počitnic, polovico božično-novoletnih počitnic in dvakrat po en teden med poletnimi počitnicami (III. točka izreka), (4) da je mati dolžna za sina plačevati preživnino v mesečnem znesku 280 EUR od izdaje sklepa (IV. točka izreka), (5) da je oče za preživljanje mlajšega sina od 1. 4. 2023 do 30. 9. 2023 in od 1. 12. 2023 do 31. 1. 2024 dolžan prispevati 320 EUR mesečno, za preživljanje mlajše hčere od 12. 12. 2023 v posameznih obdobjih med 200 in 360 EUR mesečno ter za preživljanje starejše hčere od 12. 12. 2022 do njene polnoletnosti 230 EUR oz. 350 EUR mesečno (V. točka izreka), (6) da je oče za preživljanje starejše hčere od njene polnoletnosti dalje dolžan prispevati 350 EUR oz. 380 EUR mesečno (VI. točka izreka), (7) ugotovilo obstoj očetovih delnih plačil na račun posameznih preživninskih obveznosti in določilo tek zamudnih obresti in valorizacijo (VII. in VIII. točka izreka), (8) delno razveljavilo začasno odredbo z dne 30. 1. 2024 glede stikov med materjo in sinom (IX. točka), (9) zavrnilo materina predloga za izrek denarne kazni z dne 10. 4. 2024 in 22. 8. 2024 (X. točka izreka), (10) zavrnilo, kar je mati predlagala več ali drugače glede zaupanja, stikov in preživljanja sina (XI. točka izreka) in (11) odločilo, da udeleženci nosijo vsak svoje stroške postopka (XII. točka izreka).

2.Mati v pritožbi zoper II., III. in IV. točko izreka navedenega sklepa uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se sin zaupa v varstvo in vzgojo njej, da se določijo stiki z očetom po dogovoru in da je oče dolžan plačevati preživnino.

Ves postopek je opozarjala, da je čas, ki ji je določen za ohranjanje odnosa s sinom, prekratek. Sin prihaja od očeta hudo sovražen in nastrojen proti njej, ne da bi imel za to konkreten razlog. Nasprotni udeleženec s hudo spornimi sms sporočili in stalnim neprikritim sovraštvom do nje obrača sina proti njej. To dokazujejo tudi nova dejstva, za katera je izvedela po zaključku obravnave in jih zato ni mogla navesti prej. Prek sina ji je grozil, da jo bo ubil, če mu bo še naprej kradla denar (ker je zahtevala preživnino), nato pa ji še sam pošiljal grožnje, ki jih je prijavila na policijo. Sin je bil oktobra pri birmi; niso ji pustili priti niti na obred. Od 1. 9. 2023 je bil sin pri njej le 15 minut. Že prej je nasprotni udeleženec sinu grozil, da se mu bo v primeru, če bo "hodil" k materi, odpovedal. Ker je to storil že z obema hčerama, mu sin utemeljeno verjame in se tega očitno boji. Odgovornost za neizvajanje stikov je kasneje preložil na sina, češ da je bila to njegova avtonomna odločitev. Ker se sodišče o tem ni izreklo, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, zaradi nasprotja med listinami in zaključkom sodišča pa je podana bistvena kršitev določb postopka.

Sama se je ves postopek trudila, da bi bil sin več časa pri njej, a ji je bil brez posledic in kljub prostodušnemu priznanju nasprotnega udeleženca odvzet tudi čas, ko ji je bil sin začasno zaupan v varstvo in vzgojo. Izvedenka je jasno navedla, da ima nasprotni udeleženec bistveno manjše starševske kapacitete kot sama in da nima razvitih kapacitet za prepoznavanje čustvenih potreb otrok. V zaslišanju je jasno pokazal, da ga skrb za sina ne zanima, da do njega ne čuti nobene odgovornosti (plačevanje šolskih položnic, udeležba na roditeljskih sestankih). Zanimajo ga le lastne pravice, jemlje pa si tudi tiste, ki niso njegove. Prepuščanje skrbi za sina starejšemu sinu kaže, da nima niti interesa niti volje niti sposobnosti skrbeti zanj. Drugačne ugotovitve so v nasprotju z dokazi. Podana je absolutna bistvena kršitev postopka in je zmotno uporabljeno materialno pravo. Ker izvedenka v mnenju ni ustrezno upoštevala dejstva, da oče na sina pritiska in mu grozi ter prepušča skrb za sina starejšemu sinu in ker je kljub prepoznavi nasilnega vedenja, zlorabe alkohola, odsotnosti empatije in nezmožnosti prepoznave čustvenih potreb otrok ocenila, da je nasprotni udeleženec primeren starš, je podan dvom o njeni strokovnosti in nepristranskosti. Podala je tudi predlog za izvedenca psihiatra, saj očetovo ravnanje kaže na nesposobnost in bolezenske znake, ki vplivajo na koristi in vzgojo otrok. Nasprotni udeleženec tudi nima uvida v hude in dolgoročne posledice odtujevanja otroka od matere. V svojem sovraštvu do predlagateljice gre tako daleč, da namenoma zlorablja sina, da prenaša njegova sporočila, kako jo bo ubil, če mu bo še naprej kradla denar (zahtevala preživnino za hčeri). Zmanipulirana in s čustvenim zlorabljanjem izsiljena želja otroku ni v korist. Z zavrnitvijo dokaznega predloga za postavitev izvedenca psihiatra ali drugega izvedenca je bila kršena njena pravica dokazati nepravilnost izvedenskega mnenja.

Ni v korist otroka, da je dodeljen v skrb in varstvo nasilnemu staršu, ki svoje maščevalnosti, vulgarnosti in krutosti niti ne skriva več, proti kateremu je voden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini, ki mu je že več kot dve leti izrečen ukrep prepovedi približevanja in živi v hiši, kjer se še vedno vršijo nasilna dejanja (njegovemu očetu je izrečen ukrep prepovedi približevanja, ker je davil mamo nasprotnega udeleženca). Otroku se s tako odločitvijo sporoča, da je nasilje nekaj, kar mora sprejeti, in da je prijavo nasilja nadležno obravnavati. S tem se otroka še naprej viktimizira.

Preživnina je previsoka. Sodišče ni upoštevalo, da si je bila po izselitvi iz skupnega stanovanja prisiljena poiskati dodatno delo, da je lahko preživljala otroka in uredila novo bivališče za hčeri in zase. Ob sedemletni hčeri si dolgotrajnejše odsotnosti od doma ne more privoščiti. Po poravnavi dolgov s strani nasprotnega udeleženca bo dodatno delo lahko opustila. Poleg tega sama skrbi za stroške stanovanja, medtem ko si jih nasprotni udeleženec deli s tremi odraslimi osebami z rednimi prihodki in zasluži bistveno več. Za dokazovanje trditve, da dela na črno, ni predlagala prič, ker je splošno znano, da obrtniki ne izstavljajo računov. Na naroku za ZPND zadevo je z gotovino, ki jo je imel pri sebi, poravnal 500 EUR. Ni vedel, koliko starejši sin, ki mu je dal denarnico, potroši. Poleg tega je kupil velike količine zlata. Tem navedbam niti ni ugovarjal. Vztraja pri znižanju preživnine na 150 EUR, ker ob skrbi za hčeri in dom več ne zmore.

3.Mati v pritožbi zoper X. točko izreka uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani del sklepa razveljavi in spremeni tako, da je nasprotni udeleženec dolžan plačati denarno kazen, podrejeno pa naj zadevo vrne sodišču prve stopnjev nov postopek.

4.Nasprotni udeleženec je stalno kršil stike med njo in otroki. Sama se je držala navodil sodišča glede urejanja stikov in poročanja o kršitvah. V nasprotnem primeru bi se ji očitala neodgovornost in brezbrižnost, z uporabo legitimnih sredstev pa je iritirala nasprotnega udeleženca in očitno tudi sodišče. Ker je nasprotni udeleženec jasno izražal prezir nad sodnico, sodiščem, predlagateljico in vsemi javnimi uslužbenci, je sodišče popustilo z izgovorom, da ne more urejati družinske dinamike in s tem dopustilo nadaljevanje nasilja, ki ga nasprotni udeleženec izvaja nad predlagateljico. Sodišče je spregledalo, da je v znak pripravljenosti na sodelovanje dva predloga za denarno kaznovanje umaknila in novega vložila šele, ko nasprotni udeleženec ni prenehal s kršitvami. Nasprotni udeleženec je vse očitane kršitve priznal. Začasne odredbe se je držal le takrat, ko je dobil kazen. Za zavrnitev predloga zato ni utemeljenih razlogov.

Nasprotni udeleženec je stalno kršil stike med njo in otroki. Sama se je držala navodil sodišča glede urejanja stikov in poročanja o kršitvah. V nasprotnem primeru bi se ji očitala neodgovornost in brezbrižnost, z uporabo legitimnih sredstev pa je iritirala nasprotnega udeleženca in očitno tudi sodišče. Ker je nasprotni udeleženec jasno izražal prezir nad sodnico, sodiščem, predlagateljico in vsemi javnimi uslužbenci, je sodišče popustilo z izgovorom, da ne more urejati družinske dinamike in s tem dopustilo nadaljevanje nasilja, ki ga nasprotni udeleženec izvaja nad predlagateljico. Sodišče je spregledalo, da je v znak pripravljenosti na sodelovanje dva predloga za denarno kaznovanje umaknila in novega vložila šele, ko nasprotni udeleženec ni prenehal s kršitvami. Nasprotni udeleženec je vse očitane kršitve priznal. Začasne odredbe se je držal le takrat, ko je dobil kazen. Za zavrnitev predloga zato ni utemeljenih razlogov.

5.Oče v pritožbi zoper III., IV., V., VI., VII. in VIII. točko izreka sklepa uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano odločitev spremeni tako, da preživnino, določeno za hčeri, zniža in breme preživljanja enakovredno porazdeli med udeleženca. Podrejeno predlaga, naj pritožbeno sodišče sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

4.Oče v pritožbi zoper III., IV., V., VI., VII. in VIII. točko izreka sklepa uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano odločitev spremeni tako, da preživnino, določeno za hčeri, zniža in breme preživljanja enakovredno porazdeli med udeleženca. Podrejeno predlaga, naj pritožbeno sodišče sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Sin nerad prespi pri mami. Tam nima lastne sobe, zanj pa je pomembno, da je samostojen in ima svoj prostor. Stike med njim in materjo bi bilo treba urediti v skladu z mnenjem izvedenke in tako, da ima glede poteka stikov več avtonomije. Enako je bilo že dogovorjeno glede starejše hčere med postopkom. Izvedenka je poudarila, da se mati pri izvajanju stikov ne sme sklicevati na odločbe sodišča. Stiki naj potekajo po sprotnem dogovoru in v skladu s sinovimi željami oziroma na način, da spi pri očetu. Tako željo je sin med postopkom jasno izrazil, izhaja pa tudi iz njegovih dejanj. Izpodbijana odločitev nasprotuje tej želji in ni v sinovo najboljšo korist.

Preživnina za hčer je določena pred trenutkom vložitve predloga, je previsoka in previsoko vrednoti pritožnikove zmožnosti. Strošek za higienske potrebščine in prehrano je previsok in ni izkazan. Strošek za oddih je previsok in višji od tega, kar je navedla predlagateljica. Predlog za določitev preživnine je bil podan v vlogi z dne 30. 5. 2023, preživnina pa je določena od 12. 12. 2022, tj. en dan, preden je nasprotni udeleženec prejel predlog za izdajo začasne odredbe.

Njegovi dohodki znašajo 1.100 EUR neto, kot izhajajo iz bilance. Drugačne predstave o njegovih dohodkih so zgolj spekulacije. Nakup računalnika je bil mogoč, ker živi zelo skromno in mu ni treba plačevati najemnine. Naložba v zlato ni izkazana. Upoštevaje predlagateljičine pridobitne sposobnosti v višini 2.000 EUR mesečna razporeditev preživnine za hčeri v razmerju 70 : 30 ni pravična. Skupni preživninski prispevek za vse tri otroke dosega ali celo presega njegove dohodke. Ni dosledno, da v deležu ni upoštevano, da prevzema večji del skrbi za sina. Upoštevati bi bilo treba tudi socialne prejemke (državno štipendijo starejše hčere in dodatek za veliko družino).

5.Pritožbi nista utemeljeni.

O materini pritožbi zoper odločitev o zaupanju sina v varstvo in vzgojo očetu

6.Udeleženca sta starša štirih otrok: 20-letnega A., 19-letne B., 14-letnega C. in 7-letne D. Po prenehanju njune partnerske in življenjske skupnosti je starejši sin ostal pri očetu. Med postopkom sta se starša dogovorila, da se hčeri zaupata v varstvo in vzgojo materi. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o zaupanju mlajšega sina v varstvo in vzgojo, njegovih stikih z materjo in preživninskih obveznostih staršev do mlajših treh otrok.

7.Pred odločitvijo o zaupanju štirinajstletnega sina v varstvo in vzgojo očetu je sodišče temeljito raziskalo vse pomembne okoliščine: zaslišalo je oba starša, opravilo je pogovor s starejšimi tremi otroki udeležencev, pridobilo je mnenje centra za socialno delo, poročilo šole o otrokovem udejstvovanju in mnenje izvedenke klinično-psihološke stroke ter spremljalo otrokov odziv na začasno odločitev o zaupanju v varstvo in vzgojo materi in kasnejšo ureditev stikov z materjo. Pritožbene navedbe ne vzbujajo dvoma o tem, da so v sklepu ugotovljene vse pomembne okoliščine tako glede očeta kot glede otroka in matere. Sodišče ni spregledalo v pritožbi posebej izpostavljenih okoliščin iz očetove sfere - bodisi njegove skrbi za otroka bodisi odnosa do otrokove matere, bodisi glede okolja, v katerem živi. Neutemeljen je tudi očitek o kršitvi pravice do dokaza. Sodišče je dokazni predlog za postavitev novega izvedenca zavrnilo po ugotovitvi, da je postavljena izvedenka večkrat opravila razgovor z vsemi člani družine, opazovala odnos med otrokom in vsakim od staršev, uporabila različna psihodiagnostična sredstva, spremljala izvajanje začasnih odredb med postopkom, opazovala interakcijo med starši na naroku in mnenje pisno in ustno dopolnila. Pritožba ne vzbuja dvoma o ustreznosti in zadostnosti teh razlogov, s katerimi je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za postavitev novega izvedenca (29. točka obrazložitve). Ni vzbujen dvom niti o ustrezni strokovni usposobljenosti izvedenke niti o pravilnosti podanega mnenja.

8.Sodišče prve stopnje se je v presoji o zaupanju sina udeležencev v vzgojo in varstvo pravilno osredotočilo na korist otroka. Ovrednotilo je celotno družinsko situacijo in v tem okviru tudi odzivanje C. in ostalih otrok na prenehanje partnerske zveze staršev, bivanjske okoliščine, povezanost C. z bratom in sestrama, starševske sposobnosti in pomanjkljivosti pri vsakem od staršev. Z začasno odredbo (začasnim zaupanjem materi) je poskusilo preseči delitev družine v dve "koaliciji", a ureditev kljub prizadevanjem matere in institucij ni zaživela. Upoštevaje C. starost in njegovo večkrat izraženo mnenje, da bi skupaj s starejšim bratom ostal v dosedanjem domovanju in s tem pri očetu, utemeljeno ni (pogosteje) posegalo s prisilnimi sredstvi. Pri tem ni spregledalo okoliščin iz očetove sfere, ki jih izpostavlja pritožba. V zvezi z materinimi navedbami o očetovem neustreznem odnosu do alkohola je ugotovljeno, da niso bile niti zatrjevane niti izkazane okoliščine, ki bi utemeljevale umik otrok iz očetovega okolja. Enako velja za odnos med starimi starši po očetovi strani, ki živijo v isti hiši kot oče (in prej vsa družina). Mati v pritožbi le ponavlja navedbe, dane pred sodiščem prve stopnje, a jih argumentirano ne izpodbija. Sodišče prve stopnje pa je ugotovilo izrazito neprimeren (žaljiv, vulgaren, verbalno agresiven) odnos očeta do matere, ki ga odprto izraža tudi pred otroki; ugotovilo je, da je bil v času skupnega življenja zoper pritožnico nasilen; ugotovilo je neustrezen očetov odnos do mlajše hčere; tudi glede skrbi za sina ni spregledalo očetove svojskosti glede stikov s šolo, skrbi za gospodinjstvo, sodelovanja z institucijami. Sodišče je torej prepoznalo pomanjkljivosti v očetovih starševskih zmožnostih in zelo negativno ovrednotilo izražanje njegovega odnosa do nekdanje partnerke, matere otrok. Ob teh pa je ovrednotilo tudi okoliščine na materini strani in predvsem ter kot najpomembnejše otrokove osebnostne poteze, njegovo vpetost v okolje, v katerem je živel do prenehanja partnerske zveze med starši, odnos do sorojencev, šolsko in prostočasno udejstvovanje, odnos do vsakega od staršev. Ob upoštevanju teh pritožbeno sodišče ni podvomilo, da je bila okoliščinam na očetovi strani dana premajhna teža.

9.V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, - da se je (mlajši) sin udeležencev v 14-ih letih skupnega življenja z očetom kljub očetovemu neprimernemu in tudi vulgarnemu vedenju razvil v psihološko zdravega, čustveno razgibanega in izraznega otroka, - da zaradi preteklega nasilnega odnosa med starši ne kaže znakov travmatiziranosti, - da je bil do razpada partnerske skupnosti staršev v šoli uspešen in dobro vključen v razredno skupnost, - da je kasnejše izostajanje iz šole ne le izvedenka, ampak tudi šolski psiholog pripisal uporu otroka, ker se ni čutil slišanega v želji, da ostane pri očetu, - da ima z očetom dober in topel odnos, se povezujeta v dejavnostih, oče mu dopušča potrebno samostojnost in je pri postavljanju meja učinkovitejši kot mati, - da je pri očetu ostal polnoletni starejši brat, s katerim se C. močno identificira in mu je dober vzor, - da je razvil ustrezno kritičen odnos do očetovih neprimernih ravnanj, - da materina ravnanja doživlja kot preveč vsiljiva in pokroviteljska, da mati ne razume njegove potrebe po očetu in mu pred sinom jemlje vrednost, - da ima pristno in močno željo, da živi pri očetu, čigar domovanje doživlja tudi kot svoj dom, - da je neupoštevanje njegove želje med postopkom privedlo do vedenjskih in čustvenih odklonov (beganje od matere k očetu, agresivno ravnanje do matere in starejše sestre, izostajanje od pouka). Ugotovljeno je tudi, da je izvor otrokovih stisk visoka konfliktnost med starši in njuna nezmožnost konstruktivnega reševanja težav. Hkrati materine pritožbene navedbe potrjujejo ugotovitev, da odgovornost za nastalo situacijo v celoti pripisuje očetu in ne sprejema, da je treba upoštevati tudi željo štirinajstletnega fanta, ki je v njej konsistenten in jo potrjuje s svojimi ravnanji.

10.Ob vseh teh ugotovitvah ni odločilno, v kakšni meri je vsak od staršev prispeval k nastali situaciji in na kakšen način (morda tudi za kakšno ceno) bi se mogla dogovoriti o vprašanjih, povezanih z nadaljnjo skrbjo za otroke. Potem ko je izključilo primernost ukrepa zavodske namestitve, je sodišče prve stopnje pravilno kot ključno prepoznalo vprašanje, v okolju katerega od staršev se bo štirinajstletni fant zmogel uspešneje (z vidika njegovih razvojnih potreb) prilagoditi temu, da sta šla starša narazen. Pritožbene navedbe ne vzbujajo dvoma, da je sodišče celovito upoštevalo družinsko situacijo in zanesljivo ugotovilo, da je za sina udeležencev ta čas ustrezneje, da živi pri očetu.

O očetovi pritožbi zoper odločitev o stikih med sinom in materjo

11.Neutemeljeni so očetovi pritožbeni pomisleki o odločitvi glede stikov med materjo in mlajšim sinom. Sodišče ni spregledalo nobene od okoliščin, ki jih izpostavlja pritožnik. Ustrezno je upoštevalo otrokovo korist, dolžnost očeta, da mu omogoči stike z materjo, in pravico matere, da ohrani stik s sinom. S tem, ko pušča prostor za upoštevanje C. želja in hkrati določa časovni okvir, v katerem ga bo mati sprejela, ne da bi se mu bilo treba predhodno o tem dogovarjati, sprejeta odločitev ne posega prekomerno v otrokovo avtonomijo. Ker je v korist otroka, da ohrani povezanost z vsakim od staršev, je tudi prav, da odločitev ne odvezuje očeta odgovornosti, da uvidi korist sina, ga posluša in vzpodbuja k stikom z materjo.

O pritožbah obeh staršev zoper odločitev o preživljanju otrok

12.Materin pritožbeni očitek o zmotni ugotovitvi njenih preživninskih zmožnosti ni utemeljen. Sodišče je pravilno upoštevalo njene dohodke v zadnjem obdobju pred izdajo izpodbijanega sklepa. Ugotovljeno je, da jih pridobiva iz zaposlitve v okviru rednega delovnega razmerja in dejavnosti, ki jo opravlja kot samostojna podjetnica. Iz pritožbenih navedb ne izhaja, da je opustitev registrirane dejavnosti gotovo ali vsaj zelo verjetno dejstvo in ga zato sodišče ni moglo upoštevati. Ovrednoteno je tudi zmanjšanje pridobitne zmožnosti zaradi skrbi za mlajšo hčer.

13.Neutemeljen je tudi materin očitek o zmotni ugotovitvi očetovih preživninskih zmožnosti. Njene trditve, da oče služi z delom na črno, je sodišče ocenilo kot nedokazane. Pri tem se ni oprlo le na opustitev predlaganja morebitnih prič, ampak je ugotovljeno tudi, da niti predlagateljica sama o tem ni želela dati konkretnih pojasnil. Da so njegove pridobitne zmožnosti višje od izkazanih v listinah, pa je sodišče upoštevalo.

14.Neutemeljene so materine navedbe glede delitve stroškov stanovanja. Sodišče je stroške stanovanja, kolikor odpadejo na otroke, upoštevalo v okviru potreb vsakega od njih.

15.Neutemeljeni so očetovi pritožbeni očitki glede njegove preživninske zmožnosti, razporeditve preživninskega bremena, nastanka preživninske obveznosti in ugotovljenih potreb starejše hčere.

16.Sodišče je pri ovrednotenju pritožnikove preživninske zmožnosti upoštevalo tako bilančne dohodke kot tudi druge pomembne okoliščine (starost, obliko opravljanja dejavnosti, ostale okoliščine razpolaganja z denarjem, razvidne iz procesnega gradiva). Z golim sklicevanjem na v bilanci prikazane podatke pritožnik ne vzbudi dvoma o pravilnosti tega ovrednotenja.

17.Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe o previsokem strošku za prehrano in higienske potrebščine ter za oddih glede starejše hčere, ki je bila ob vložitvi predloga stara 17 let. Prvi so ocenjeni na 190 EUR mesečno, drugi na 25 EUR mesečno. Strošek 6,33 EUR dnevno za hrano in higieno za dekle na prehodu iz srednješolskega v visokošolski študij ni previsok. Pritožbeno sodišče pritrjuje tudi oceni sodišča prve stopnje o skromnosti stroška za počitnikovanje (300 EUR letno).

18.Sodišče se je pravilno oprlo na 196. čl. DZ, po katerem se preživnina lahko zahteva od dneva vložitve predloga. Pravilna je tudi ugotovitev, da je bil predlog vložen 12. 12. 2022. Trenutek vročitve predloga ni odločilen.

19.Neutemeljene so pritožbene navedbe o ustreznosti razporeditve preživninskega bremena. Glede mlajše hčere je sodišče utemeljeno upoštevalo, da je domala celotna skrb za varstvo in vzgojo zanjo pri materi, oče pa ne izkazuje interesa niti za skrb zanjo niti za izvajanje kvalitetnih stikov. V tem - in v nekoliko boljši preživninski zmožnosti očeta - je razlog za drugačno razporeditev preživninske obveznosti v razmerju do mlajše hčere in do mlajšega sina. Drugače kot oče si namreč mati prizadeva za ohranitev vezi s sinom in za vzpostavitev kvalitetnih stikov z njim. Razporeditev preživljanja glede starejše hčere ni 70 proti 30, ampak je ob pravilnem upoštevanju očetovih nekoliko boljših pridobitnih zmožnosti njegova obveznost le nekaj višja kot materina.

20.Neutemeljeno je tudi očetovo zavzemanje za upoštevanje otroškega dodatka, dodatka za veliko družino in državne štipendije. Po utrjenem stališču v sodni praksi so ti prejemki namenjeni otrokom in ne zmanjšujejo preživninske obveznosti staršev. Drugače je le v primerih, ko starši ne zmorejo poskrbeti za pokritje otrokovih potreb. Obravnavani primer ni tak.

O materini pritožbi zoper odločitev o zavrnitvi predloga za denarno kaznovanje

21.V zvezi z očitanim nespoštovanjem začasne odredbe je v izpodbijanem sklepu ugotovljeno, - da zavračanje sodno določenih stikov s strani sina udeležencev ni zgolj posledica očetove opustitve starševske dolžnosti, ampak tudi materinega nepravega pristopa do sina, predvsem pa intenzivnega konfliktnega odnosa med starši, za katerega sta odgovorna oba, in - da bi izvršitev izrečene denarne kazni le še dodatno negativno vplivala na odnos med sinom in materjo.

22.Glede neizvrševanja stikov med očetom in mlajšo hčerjo je v sklepu ugotovljeno, - da se oče zaradi svojih osebnostnih lastnosti težje odzove na njene potrebe po čustveni in fizični bližini in da je do nje kritičen in zadržan, - da bi siljenje k stikom povzročilo še bolj odklonilen odnos do deklice in hkrati škodljivo vplivalo na dekličin odnos do očeta in na njeno samopodobo, - da je za njen razvoj kljub temu pomembno, da ima možnost z očetom ustvariti določen odnos. Denarno kaznovanje iz navedenih razlogov ni utemeljeno.

23.Pravilnosti navedenih ugotovitev pritožnica ne izpodbija. Pravilen je tudi materialnopravni zaključek, da denarno kaznovanje v ugotovljenih okoliščinah ni utemeljeno. Namen denarne kazni, ko gre za izvršbo zaradi stikov, ni kaznovanje dolžnika, ampak je sredstvo, ki naj kot posredna prisila vpliva na njegovo voljo, da bo izvršil, kar mu nalaga izvršilni naslov. Iz pritožbenih navedb ne izhaja, da bi izvršitev denarne kazni in določitev nove pripomogla k izvedbi stikov med materjo in sinom oziroma med očetom in hčerjo in kljub odklonilnemu odnosu sina v prvem primeru in očeta v drugem mogla doseči namen, ki ga ima izvajanje stikov med otrokom in staršem.

24.Po navedenem in po ugotovitvi, da niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve materialnega in procesnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbi predlagateljice in nasprotnega udeleženca zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 100. členom ZNP-1).

25.Ker je predmet postopka ureditev razmerij med udeležencema glede skupnih otrok, vsak udeleženec trpi svoje stroške pritožbenega postopka (101. čl. ZNP-1).

-------------------------------

1Mnenje CSD, ki ga mati izpostavlja v pritožbi, je bilo podano v začetku postopka, sodišče pa se je nanj odzvalo z začasno odredbo o zaupanju sina v varstvo in vzgojo materi. Glede kasneje podanega materinega predloga za začasno določitev nadzorovanih stikov pa je odgovorilo, da ne upošteva dejstva, da je sin dejansko pri očetu.

2Zato tudi ni potreben odgovor na pritožbene navedbe o zmotnosti ugotovitev, ki se tičejo materinega ravnanja v tem postopku in odzivanja na C. ravnanja ter drugih okoliščin iz partnerskega odnosa med udeležencema.

3Glej npr. odločbi VS RS II Ips 186/2014 z dne 25. 9. 2014 in II Ips 264/2016 z dne 30. 11. 2017.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 138, 140, 141, 196

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

Podobni dokumenti

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

VSL Sklep IV Cp 2060/2024

ECLI:SI:VSLJ:2025:IV.CP.2060.2024 Civilni oddelek

Jedro

Jedro

Jedro

Izrek

Izrek

Izrek

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Začni iskati!

Links

Kontaktiraj nas