Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zavarovanec mora uveljaviti status kmeta borca NOV, na katerega je vezana pravica do izplačevanja najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, v postopku pred nosilcem zavarovanja, zato tega statusa ni mogoče ugotoviti v sodnem sporu kot predhodnega vprašanja zaradi priznanja odmere kmečke pokojnine v višini najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. Na ta status tudi ni mogoče sklepati na podlagi odločbe občine A. o pravici do priznavalnine, iz katere izhaja, da je občinski odbor zveze združenj borcev NOV tožnici priznal udeležbo v NOV od 1.5.1942 do 15.5.1945.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je ob presojanju zakonitosti odločb tožene stranke št. K 706.166 z dne 20.6.1995 in z dne 11.10.1994 zavrnilo tožničin zahtevek za odmero družinske kmečke pokojnine v višini najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, ker je presodilo, da je bila njena zahteva v predsodnem upravnem postopku utemeljeno zavrnjena.
Citirano sodbo izpodbija tožnica smiselno iz vseh pritožbenih razlogov, s predlogom na ugodno rešitev zadeve. Laično navaja, da naj bi bila sodba pisana v stilu iz leta 1964, ko so priče potrdile udeležbo in delo pokojnega R. B. za NOG in NOB pred 9.9.1943. Povdarja tudi, da je bila sodišču na obravnavi 14.11.1997 predložena odločba Občinskega sekretariata Občine Zagorje ob Savi št. 191-25/73 z dne 26.4.1990, iz katere je razvidno, da ima sama priznano posebno dobo v dvojnem trajanju od 1.5.1942 do 15.5.1945. Po mnenju pritožnice bi moralo sodišče v zvezi z navedeno listino in uporabi 1. odst. 12. člena Zakona o pravdnem postopku samo rešiti vprašanje statusa kmeta borca pred 9.9.1993 in nato ob pravilni uporabi 303. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter skladno z določbami 22., 23., 25. in 26. člena Ustave R Slovenije, zahtevku za odmero višje kmečke družinske pokojnine ugoditi.
Tožena stranka v pisnem odgovoru prereka pritožbene navedbe in predlaga zavrnitev pritožbe.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožnica ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, ki jo je sodišče prve stopnje izdalo ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju, pravilno uporabljenem materialnem pravu, v postopku pa tudi ni prišlo do kršitev iz 2. odst. 354. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90; v nadaljevanju ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Po 2. odst. 303. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92, s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZPIZ-92) je uživalcem starostne ali družinske pokojnine, uveljavljene po Zakonu o starostnem zavarovanju kmetov (Ur. l. SRS, št. 30/79 in 1/82; v nadaljevanju ZSZK) s statusom kmeta borca pred 9.9.1943 oz. pred 13.10.1943, ali njihovim zakoncem, zagotovljeno izplačevanje pokojnine v višini najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. V konkretni zadevi pogoji za izplačevanje pokojnine v takšni višini niso izpolnjeni.
Iz listin upravnega spisa toženca nedvomno izhaja, da je bila pokojnemu R. B. posebna doba v dvojnem trajanju za aktivno in organizirano delo za NOB pravnomočno priznana le za čas od 1.7.1944 do 15.5.1945. Takšnega statusa zanesljivo nima priznanega niti tožnica, ki je uživalka družinske kmečke pokojnine že od leta 1978. Glede na 154. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. SRS, št. 27/83, s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZPIZ-83) je bilo tudi po 1.1.1984 mogoče lastnost kmeta borca NOV pred 9.9.1943 oz. 13.10.1943 dokazovati po 60. členu SZK, torej z odločbo organa, ki je pristojen odločati o pravici do pokojnine oz. varstvenega dodatka po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Odločba Občine Zagorje ob Savi z dne 26.4.1990 o pravici do priznavalnine, iz katere sicer izhaja, da je Občinski odbor zveze združenih borcev NOV tožnici priznal udeležbo v NOV od 1.5.1942 do 15.5.1945, ni takšen konkretni pravni akt in za rešitev obravnavane zadeve o višji družinski pokojnini pravno sploh ni relevanten. Ne gre za predhodno vprašanje, ki bi ga bilo mogoče reševati ob uporabi 1. odst. 12. člena citiranega ZPP, kot zmotno meni pritožnica. O vseh pravnorelevatnih dejstvih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, vključno posebni dobi v dvojnem trajanju oz. lastnosti kmeta borca NOV pred 9.9.1943 oz. 13.10.1943, je pristojen odločati Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kot pooblaščeni nosilec in izvajalec tega zavarovanja. Postopki za uveljavljanje pravic iz pokojninskega zavarovanja se po 1. odst. 262. člena ZPIZ-92 začnejo na zahtevo zavarovanca, sodno varstvo pa je glede na 3. odst. 253. člena istega zakona dopustno le zoper dokončni posamični akt zavoda. Ker tožnica na predpisan način in po postopku statusa kmeta borca NOV sploh ni uveljavljala, tudi pritožba v tej smeri ne more biti uspešna.
Zaradi obrazloženega je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka.