Jedro

Škoda, ki nastane zaradi uporabe stvari, ki je postala nevarna zaradi napačne oziroma nenamenske rabe in ni bila nevarna že sama po sebi, ni realizacija tiste nevarnosti, zaradi katere je bila uzakonjena objektivna odgovornost.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. M. M. je 2.10.2000, ko se je udeležil pevskih vaj domačega pevskega zbora, ki so potekale v telovadnici ... osnovne šole, zavarovanke tožene zavarovalnice, sedel na za druge namene (in ne za sedenje) pripravljen športni rekvizit, po obliki nekakšen "stol", sestavljen iz dveh lesenih plošč, nameščenih na kovinski drog. Kovinski drog je "prebil" leseni nastavek in se tožniku zaril skozi zadnjično odprtino v telo ter ga hudo telesno poškodoval. Prepričan, da je za to objektivno odgovorna lastnica telovadnice, je od njene zavarovalnice zahteval 5.000.000 SIT odškodnine za nepremoženjsko škodo z zakonskimi zamudnimi obrestmi, tekočimi od izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje.

2. Sodišče prve stopnje je tožnikovemu zahtevku v celoti ugodilo, drugostopenjsko pa je njegovo sodbo spremenilo tako, da ga je zavrnilo. Tako je odločilo zato, ker je, za razliko od prvostopenjskega, ki je sprejelo tožnikovo tezo, da je provizorični sedež, na katerega je sedel, nevarna stvar, presodilo, da temu ni tako in da zato tožena stranka za tožnikovo škodo ni odgovorna.

3. Sodbo pritožbenega sodišča tožnik kot materialnopravno zmotno izpodbija z revizijo. Vztraja, da je bil "stol" nevarna stvar in da velja pravilo, da v načelu stvari niso nevarne same po sebi, ampak takšne postanejo šele glede na okoliščine konkretnih primerov in to ne glede na to, ali so bile uporabljene pravilno ali nepravilno. Če je pritožbeno sodišče menilo, da je športni rekvizit, na katerega je sedel tožnik, postal nevaren zato, ker ga je tožnik nepravilno uporabil za sedenje, bi moralo odločiti kvečjemu o tožnikovi soodgovornosti, nikakor pa ne presoditi, da ni šlo za nevarno stvar.

4. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije (375. člen zakona o pravdnem postopku(1), v nadaljevanju ZPP).

Revizija ni utemeljena.

5. Odgovornost za škodo je praviloma krivdna (kdor drugemu povzroči škodo, jo je dolžan povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde - prvi odstavek 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih(2), v nadaljevanju ZOR) in le izjemoma objektivna (za škodo od stvari ali dejavnosti, iz katerih izvira večja škodna nevarnost, se odgovarja ne glede na krivdo - drugi odstavek 154. člena ZOR).

6. Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jih ni izpodbijala nobena od pravdnih strank, so: da je bil predmet, ki ga je tožnik uporabil kot stol, sestavljen iz dveh lesenih plošč - zgornje in spodnje, povezanih z vmesnim kovinskim drogom; da so posamične plošče tipizirani športni rekviziti proizvajalca E. in se običajno uporabljajo kot ovire, mimo katerih otroci tečejo slalom, vodijo žogo in podobno; da kovinski drog ni sestavni del takšnega rekvizita, pač pa je v konkretnem primeru dve plošči in kovinski drog v "stol" v igri sestavil kateri od šolarjev; da se je "stol" nahajal v telovadnici šole, v kateri je imel enkrat tedensko pevske vaje senožeški pevski zbor; da si člani pevskega zbora stole poiščejo in jih po zaključku vaj znova pospravijo sami. Da je bil tožnik poškodovan, ker je sedel na zgoraj opisani konstrukciji, ni bilo sporno, kot tudi ne način nastanka poškodbe same.

7. Revizijsko sodišče soglaša s stališčem pritožbenega sodišča, da v konkretnem primeru ni podlage za objektivno odgovornost tožene stranke. V pravni teoriji in v sodni praksi se je izoblikovala definicija nevarne stvari, ki je zakon ne vsebuje: nevarna je vsaka stvar, ki po svoji namembnosti, lastnostih, položaju, kraju in načinu uporabe predstavlja povečano stopnjo nevarnosti za okolico in jo je treba zaradi tega posebno skrbno nadzirati(3). Vrhovno sodišče pa je v številnih odločbah že pojasnilo, da se pravila o objektivni odgovornosti uporabljajo samo takrat, ko nevarnost ni posledica nedopustnega ravnanja in da niso podlaga za objektivno odgovornost dejavnosti ali stvari, ki postanejo nevarne šele zaradi nepravilnega načina njihovega opravljanja oziroma nepravilne uporabe(4). Revidentovo stališče, da ni relevantno, ali škoda nastane ob pravilni ali ob nepravilni uporabi stvari, je materialnopravno zmotno. Škoda, ki nastane zaradi uporabe stvari, ki je postala nevarna zaradi napačne oziroma nenamenske rabe in ni bila nevarna že sama po sebi, ni realizacija tiste nevarnosti, zaradi katere je bila uzakonjena objektivna odgovornost. In prav za to gre v obravnavanem primeru. Tožnik je sedel na konstrukcijo, sestavljeno iz več samostojnih delov, ki vsak zase niso nevarni, prav tako pa niso bili nevarni potem, ko so bili provizorično spojeni v celoto; ta celota je postala nevarna šele, ko jo je tožnik uporabil za sedenje, čeprav ni bila namenjena temu. Uveljavljane objektivne odgovornosti tožene stranke tako ni, krivdne pa tožnik ni zatrjeval. 8. Revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan, zato je revizija neutemeljena in jo je revizijsko sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

Op. št. (1): Uradni list RS 26/99 s spremembami in dopolnitvami. Op. št. (2): Uradni list SFRJ 29/78. Op. št. (3): Primerjaj Petar Klarić, Martin Vedriš, Gradjansko pravo, Narodne novine, Zagreb 2006, stran 614. Op. št. (4): Na primer sodbi II Ips 475/2001 in II Ips 659/2004.