Jedro

Po ZZVZZ je izostanek z dela zaradi zdravniških pregledov upravičen, razen, če bi se delavcu dokazalo, da je zavedajoč se nepotrebnosti obiskoval zdravnike.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Delovno sodišče je s sodbo razveljavilo odločbo disciplinske komisije tožene stranke z dne 20.10.1992, s katero je bil tožniku izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, in sklep komisije za pritožbe z dne 11.11.1992, s katerim je bil zavrnjen ugovor tožnika. Posledično je sodišče toženi stranki naložilo, da tožnika pozove nazaj na delo in mu izplača plačo, za katero je bil prikrajšan, z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Sodišče je ugotovilo, da je bil tožnik v času od 14.9. do 18.9.1992 za delo nezmožen, in je bil torej upravičeno odsoten z dela.

Višje delovno in socialno sodišče je kot pritožbeno sodišče s sodbo zavrnilo pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Sodišče je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in da ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku. Enako kot sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil tožnik v spornem času za delo nezmožen iz zdravstvenih razlogov, zato ni neupravičeno izostal z dela. Toženi stranki ni uspelo dokazati, da je bil tožnik v spornem obdobju neupravičeno odsoten.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka pravočasno vložila revizijo. V reviziji uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je zdravniška komisija ugotovila, da je bil tožnik sposoben za delo v skladu z oceno invalidske komisije. Tožnikov lečeči zdravnik pa je tudi pojasnil, da tožniku ni bil odobren bolniški stalež. Sodišči sta napačno uporabili Zakon o zdravstvenem zavarovanju (člen 82 in 83), Zakon o delovnih razmerjih (člen 100, točka 13) in Pravilnik o disciplinski in odškodninski odgovornosti. Revident predlaga, da revizijsko sodišče ugodi reviziji in razveljavi sodbi sodišča druge in prve stopnje in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Skladno z določbami 390. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list SFRJ, št. 4/77-27/90) je bila revizija vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožniku, ki nanjo ni odgovoril. Revizija je izredno pravno sredstvo, zato zakon točno določa, kdaj in zaradi katerih razlogov jo je dovoljeno vložiti in v kakšnem obsegu sme revizijsko sodišče preizkusiti z revizijo izpodbijano sodbo.

Zakon določa, da revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti, ali ni morda podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava (386. člen ZPP).

Po določbi 3. odstavka 385. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. To pomeni, da je revizijsko sodišče vezano na ugotovljeno dejansko stanje in pravilnost uporabe materialnega prava presoja ob upoštevanju ugotovljenega dejanskega stanja.

Izhajajoč iz ugotovitve nižjih sodišč, da je bil tožnik v spornem obdobju zaradi zdravstvenih razlogov nezmožen za delo, njegovega izostanka z dela ni možno šteti za neupravičen izostanek. Po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92) je zadržanost zavarovanca - delavca - od dela upravičena zaradi začasne nesposobnosti za opravljanje svojega dela zaradi bolezni ali poškodbe, zaradi nege ožjega družinskega člana ali zaradi drugih razlogov. Taki drugi razlogi so tudi zdravniški pregledi. Izostanek z dela zaradi zdravniških pregledov je upravičen, razen, če bi se delavcu dokazalo, da je zavedajoč se nepotrebnosti obiskoval zdravnike.

Revident ne uveljavlja revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zato je revizijsko sodišče lahko le preizkusilo ali je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, vendar take kršitve ni ugotovilo.

Glede na obrazloženo je revizijsko sodišče na podlagi 393. člena ZPP revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

Določbe ZPP je revizijsko sodišče smiselno uporabilo kot določbe predpisa Republike Slovenije, skladno s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-1 in 45/I/94).