Jedro

V postopku lastninskega preoblikovanja podjetij iz 3. odstavka 57. člena zakona lahko zadruge sodelujejo, če je v tem sklenjen sporazum med podjetjem in zadrugo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila zahtevo tožeče stranke za sodelovanje v postopku lastninskega preoblikovanja podjetja K. - Prehrambena industrija d.d. Ljubljana (v nadaljevanju K.) in določitvi deleža na 45 % knjižne vrednosti njenega družbenega kapitala. Ugotovila je, da je tožeča stranka vložila zahtevo po 3. odstavku 57. člena zakona o zadrugah (Uradni list RS, št. 13/92, 7/93), ki se nanaša na podjetja, ki niso na seznamu iz 1. odstavka citiranega člena. Ker je K. sporočila, da s tožečo stranko ni sklenila niti ni pripravljena skleniti sporazuma glede sodelovanja pri lastninjenju, niso izpolnjeni pogoji za lastninjenje po 3. odstavku 57. člena zakona.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je v času od 1.1.1986 na podlagi pogodb proizvodno sodelovala s K. Na podlagi določb 57. do 64. člena zakona je K. bila dolžna izdati za 45 % knjižne vrednosti obstoječega družbenega kapitala podjetja navadne delnice s pravico upravljanja in jih na podlagi odločbe tožene stranke kot nedeljivo premoženje prenesti na tožečo stranko kot zadružnega upravičenca iz 57. člena zakona. Tožena stranka je dolžna odločiti o zahtevi, ne glede na to ali med prizadetimi pride do sporazuma ali ne. Če je bila vloga nepopolna, bi morala tožena stranka v skladu s pravili ZUP zahtevati njeno dopolnitev. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo ponavlja razloge izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne.

K. kot prizadeta stranka v odgovoru na tožbo poudarja, da s tožečo stranko nima sklenjene pogodbe o trajnejšem proizvodnem sodelovanju in z njo ni sklenila niti ne namerava skleniti sporazuma po 3. odstavku 57. člena zakona. Za sklenitev sporazuma tudi ni pravne prisile. Predlaga, da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Tožeča stranka je na podlagi 3. odstavka 57. člena zakona o zadrugah (ZZad) vložila zahtevo za sodelovanje v postopku lastninskega preoblikovanja K. in določitev deleža na 45 % knjižne vrednosti družbenega kapitala. Po določbi 3. odstavka 57. člena zakona lahko zadružne organizacije sodelujejo v postopku lastninskega preoblikovanja podjetij, ki niso navedena v seznamu iz 1. odstavka tega člena, če se tako sporazumejo s podjetjem in pristojno ministrstvo ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz tega zakona. Navedena določba torej omogoča zadružnim organizacijam sodelovanje pri lastninskem preoblikovanju podjetij, ki niso našteta v seznamu iz 1. odstavka tega člena pod pogojem, če se tako sporazumejo s podjetjem. Tožeča stranka ne izpodbija ugotovitve, da K. ne spada med podjetja iz seznama iz 1. odstavka 57. člena zakona in ne dokazuje niti ne zatrjuje, da bi s K. sklenila sporazum v smislu 3. odstavka 57. člena zakona. Če sporazuma ni, niso izpolnjeni pogoji določeni v 3. odstavku 57. člena zakona, kot to pravilno ugotavlja tožena stranka. Tožena stranka zahteve ni zavrgla, ampak jo je zavrnila potem, ko je preverila, ali je tožeča stranka sklenila sporazum s K. o sodelovanju pri njenem lastninskem preoblikovanju. Zato ta očitek o kršitvi pravil postopka ni utemeljen. Prav tako je zmotno stališče tožeče stranke, v kolikor meni, da bi tožena stranka morala ugoditi vloženi zahtevi, ne glede na to ali je bil sklenjen sporazum ali ne. Sklenjeni sporazum s prizadetim podjetjem, za katerega ni pravne prisile, je eden izmed pogojev za sodelovanje v postopku lastninskega preoblikovanja podjetij iz 3. odstavka 57. člena zakona. Če tega ni, ni mogoče sodelovanje v lastninskem preoblikovanju teh podjetij, ne glede na eventuelne druge izpolnjene zakonske pogoje. Zato se tožeča stranka neutemeljeno sklicuje na določbe 57. do 64. člena zakona.

Iz navedenih razlogov je sodišče neutemeljeno tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot republiški predpis.