Jedro

Ker med pravdnima strankama dejstvo, koliko lesa je bilo posekanega, ni bilo sporno, izvajanje dokazov, ki bi to potrdili, ni bilo potrebno. Dokazni predlog za postavitev izvedenca gozdarske stroke je bil zato pravilno zavrnjen. Ker je sodišče zavrnitev tudi ustrezno obrazložilo, do postopkovnih kršitev ni prišlo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v točki III izreka spremeni tako, da se ugotovi, da je pokojni A. A. toženi stranki B. B. podaril tudi drugo polovico nepremičnine parc. št. 28/3, k. o. X, in se v njen zakoniti dedni delež vračuna tudi druga polovica parcele 28/3, k. o. X. V ostalem se pritožba zavrne in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo iz zapuščine po pokojnem A. A. izločilo vrednost prispevka tožnika k ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja v višini 30.000,00 EUR (I. točka izreka), ugotovilo, da je pokojni A. A. za časa življenja toženki podaril nepremičnini parc. št. 28/3 in parc. št. 28/4, obe k. o. X, do ½ in 40 m3 različnega lesa v evrski protivrednosti na dan zapustnikove smrti (II. točka izreka), v presežku (to je glede ugotovitve, da je zapustnik toženki podaril kupnino od prodanih nepremičnin parc. št. 88/0 in 96/2, obe k. o. Y, nepremičnini parc. št. 28/3 in parc. št. 28/4, obe k. o. X, do ½, in 460 m3 različnega lesa ter glede plačila 8.550,00 EUR s pripadki) je tožbeni zahtevek zavrnilo (III. točka izreka) in odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (IV. točka izreka).

2. Pritožbo vlaga tožnik. Izpodbija del odločitve pod točko III izreka in odločitev pod točko IV izreka. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga spremembo izpodbijanega dela odločitve tako, da bo zahtevku ugodeno, podrejeno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

Vztraja, da je zapustnik toženki podaril celo parcelo 28/3, k. o. X. To izhaja iz darilne pogodbe (priloga A3) in zemljiškoknjižnega izpiska, ki ga prilaga pritožbi. Sodišče bi moralo zahtevku glede te nepremičnine ugoditi v celoti.

Napačna je po mnenju pritožnika tudi odločitev o zavrnitvi zahtevka, s katerim je zahteval ugotovitev, da je toženka prejela 460 m3 različnega lesa. Opozarja, da sodišče ni sledilo dokaznemu predlogu za postavitev izvedenca gozdarske stroke, kar je grajal kot kršitev pravil ZPP. Od ugotovitev izvedenca je odvisna pravilnost odločitve v tem postopku. Čeprav je sodišče zavzelo stališče, da med pravdnima strankama ni bil sporen obseg sečnje, pa je v nadaljevanju zaključilo, da je bilo te sečnje manj kot 10 % vtoževane količine. Obrazložitev sodišča je v nasprotju sama s seboj, saj je v 10. točki zapisalo, da je med pravdnima strankama količina posekanega lesa sporna.

V nadaljevanju pritožnik izpodbija dokazno oceno. Meni, da je sodišče prve stopnje odločitev zmotno oprlo na izpoved C. C., to je moža toženke. Ta priča ima interes za izid postopka in bi zato njeno izpoved sodišče moralo presojati posebej kritično. Več prič (D. D., E. E., F. F., G. G., H. H. in I. I.) je skladno izpovedalo, da je bila sečnja v obsegu, kot ga je zatrjeval tožnik, narejena v korist toženke. Sodišče je odločilo mimo izpovedi teh prič. Iz dokaznega postopka izhaja, da na račun kmetije v času sečnje ni bilo nakazila sredstev.

Čeprav ne razpolaga s strokovnim znanjem, je sodišče samo presodilo, koliko lesa je potrebnega za opravo del, ki jih zatrjuje toženka pri gradnji njene hiše. Toženka glede tega ni predlagala nobenega dokaza.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

Glede nepremičnine parc. št. 28/3, k. o. X

5. Pritožnik utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da je zapustnik toženki podaril le eno polovico nepremičnine parc. št. 28/3, k. o. X. V darilni pogodbi z dne 29. 9. 1993 (priloga A3) je tako zapisano (točka I/prvi odstavek - točka b in točka I/drugi odstavek), da zapustnik toženki podarja celo parcelo in pri celotni parceli dovoljuje vknjižbo lastninske pravice na njeno ime. Vknjižba je bila v zemljiški knjigi (sklep Dn 1245/93 z dne 12. 10. 1993 - priloga A4) tudi izvedena.

6. Pritožbeno sodišče je pritožbi v tem delu zato ugodilo in na podlagi druge alineje 358. člena ZPP sodbo v točki III izreka spremenilo tako, da je ugotovilo, da je zapustnik toženki podaril tudi drugo polovico parc. št. 28/3, k. o. X in se ji zato v njen zakoniti dedni delež vračuna tudi ta polovica nepremičnine.

Glede 460 m3 lesa

7. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval ugotovitev, da je zapustnik toženki (poleg 40 m3, glede katerih je sodišče zahtevku ugodilo) podaril še nadaljnjih 460 m3 različnega lesa, zavrnilo. Razlogi, ki jih je za takšno odločitev navedlo, so jasni in med njimi ni nasprotja. Tako ne drži, da bi sodišče najprej ugotovilo, da med pravdnima strankama obseg sečnje ni sporen, nato pa v nasprotju s tem, da tak spor obstoji. V razlogih, ki se nanašajo na izpodbijano odločitev, je na več mestih navedeno le to, da med strankama ni sporen obseg sečnje, pač pa to, ali je les oziroma kupnino od lesa (v celoti) prejela toženka(1). Takšni razlogi si ne nasprotujejo. Brez podlage v razlogih sodbe je tudi trditev, da je sodišče ugotovilo, da je bilo posekane količine zgolj 10 % zatrjevane, saj iz sodbe (stran devet) izhaja nasprotna ugotovitev. Sodišče tako zapiše, da verjame tožniku, da je bilo posekanega 400 do 500 m3 lesa. Ugotovitev, da je toženka prejela le del tega lesa (40 m3), pa ne pomeni ugotovitve manjšega poseka, ampak ugotovitev o prejemniku dela tega lesa. Smiselno očitane kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP sodišče prve stopnje zato ni storilo.

8. Ker med pravdnima strankama dejstvo, koliko lesa je bilo posekanega, ni bilo sporno, izvajanje dokazov, ki bi to potrdili, ni bilo potrebno. Dokazni predlog za postavitev izvedenca gozdarske stroke je bil zato pravilno zavrnjen (drugi odstavek 287. člena ZPP). Ker je sodišče zavrnitev tudi ustrezno obrazložilo, do postopkovnih kršitev ni prišlo.

9. Da je toženka od zapustnika kot darilo prejela več kot 40 m3 lesa (oziroma kupnino od njegove prodaje) je bil dolžan dokazati tožnik. On je zato tisti, ki bi, če je menil, da je bilo pri izgradnji porabljenega več lesa, kot je to izpovedala priča C. C., moral predlagati ustrezne dokaze. Ker tega ni storil, je sodišče prve stopnje na podlagi priznanja toženke, da je bil za gradnjo hiše posek opravljen in les tudi prejet, ter izpovedbe priče C. C. o količini tega lesa (40 m3), pravilno zaključilo, da je toženka za potrebe gradnje prejela 40 m3 (in ne več). Ob tem pritožbeno sodišče zavrača očitek o premalo kritični dokazni oceni izpovedbe priče C. C. Priča je izpovedala jasno in je sodišče prve stopnje prepričala. Ob upoštevanju, da je izpovedala, da je bilo za gradnjo hiše porabljenega več lesa kot je to ocenil sam tožnik(2) (kar kaže, da svoje izpovedbe ni skušala prilagoditi interesom toženke), tudi pritožbeno sodišče nima pomislekov, da je njena ocena realna. Okoliščina, da je priča mož toženke, ob povedanem ne vzbuja dvoma v dokazno oceno sodišča prve stopnje.

10. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da tožnik ni uspel dokazati, da je toženka poleg 40 m3 lesa, katerega posek in prejem je priznala, prejela tudi ves ostali posekan les (ali kupnino od posekanega lesa). Kot je poudarilo že sodišče prve stopnje, so že pritožnikove trditve neprepričljive, saj dajejo vtis, da pritožnik niti sam ne ve, ali je toženka prejela les ali kupnino od lesa. Tako je sprva trdil, da je prejela les, kasneje pa, da je prejela kupnino. Tudi višino kupnine je zgolj ocenil. O tem, da je bila toženki kupnina podarjena, sklepa, saj, kot je izpovedal, ni videl, da bi zapustnik toženki denar izročil. Z izjemo E. E., tudi priče, ki jih je sodišče zaslišalo, niso potrdile tožnikovih trditev. Tako so nekatere potrdile zgolj sečnjo v korist toženke(3) (kar niti ni bilo sporno, saj je toženka sama priznala, da so sekali za potrebe gradnje hiše), niso pa vedele, koliko je bilo (v njeno korist) posekanega. Druge pa so sicer izpovedale o obsegu sečnje med 400 in 500 m3 (kar ni bilo sporno), vendar niso vedele, za koga se je sekalo, oziroma kdo je prejel kupnino za prodani les(4). Priče torej niso potrdile trditve tožnika, da je bil ves posekan les (oziroma kupnina zanj) - torej 400 do 500 m3 - namenjen le toženki. Priči E. E. pa sodišče prve stopnje tudi po mnenju pritožbenega sodišča, zaradi nedoslednosti v njegovi izpovedbi, utemeljeno ni sledilo.

11. Iz dejanskih ugotovitev v sodbi ne izhaja, da na račun kmetije v času sečnje ni bilo nakazila denarnih sredstev, a v tem delu zato dejansko stanje ni bilo nepopolno ugotovljeno. Gre namreč za dejstvo, ki na odločitev ne bi vlivalo. Tudi če je to res, to, ob upoštevanju drugih ugotovljenih okoliščin konkretnega primera, samo zase ne dokazuje, da je kupnino od prodanega lesa dobila prav toženka in ne zapustnik ali kdo tretji.

12. Pritožba je v tem delu zato neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi 353. člena v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Glede stroškov postopka

13. Če sodišče spremeni odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, odloči o stroških vsega postopka (165. člen ZPP). Pritožbeno sodišče je ob upoštevanju vseh okoliščin primera, na katere je opozorilo že sodišče prve stopnje in ob dejstvu, da se uspeh tožnika zaradi spremenjene odločitve ni bistveno povečal(5), na podlagi drugega in tretjega odstavka 154. člena ZPP odločilo, da stranki nosita vsaka svoje stroške postopka. V stroškovno odločitev sodišča prve stopnje zato ni bilo treba posegati, glede pritožbenih stroškov tožnika pa je bilo skladno s tem odločeno, da jih nosi sam.

Op. št. (1): Glej razloge v točki 5, ki se nanašajo na obrazložitev zavrnitve predloga za postavitev izvedenca gozdarske stroke ter razloge v točki 10 (prvi odstavek in drugi odstavek).

Op. št. (2): Na naroku dne 28. 1. 2015 je navedel (list. št. 53), da je toženka za ostrešje porabila 10-15 m3 lesa, 5 m3 za opaže, skupaj največ 25 m3 (če se govori o lesenih izdelkih) oziroma 40 % več - v tem primeru torej 35 m3 - ( če se govori o hlodih).

Op. št. (3): D. D. in I. I. Op. št. (4): F. F., G. G. in H. H. Op. št. (5): Z upoštevanjem spremenjene odločitve se je tožnikov uspeh povečal s 43,5% na 47,15 %, saj je pred sodiščem prve stopnje uspel v delu, ki se nanaša na opravljena vlaganja (30.000,00 EUR), v delu, ki se nanaša na prejeti les (2.000,00 EUR) in v delu, ki se nanaša na podarjeni parceli št. 258/3 in 258/4, obe k. o. X, do ½ (6.500,00 EUR), skupaj torej do višine 38.500,00 EUR (oziroma 43,5% celotnega zahtevka), v pritožbenem postopku pa še glede ½ parc. št. 258/3, k. o. X (3.250 EUR), skupaj torej do višine 41.750 EUR (oziroma 47,15 % celotnega zahtevka).