Jedro

V prehodnih in končnih določbah Zakon o spremembah in dopolnitvah SZ-1 ni nobenega določila, ki bi določal, da se v zadevah, ki so bile sprožene pred uveljavitvijo sprememb, uporabljajo prejšnje določbe (tako kot je to določal SZ-1 v 193. členu). Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je pri odločanju te zadeve uporabilo določilo novega 2. odst. 32. člena SZ-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožniki krijejo sami svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog, da se s sklepom nadomesti pogodba o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov stavbe P 5, L in odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje so vložili pritožbo predlagatelji. Bistvo pritožbenih navedb je, da je v času vložitve predloga bil predlog utemeljen, ker se je za sklenitev pogodbe o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov zahtevalo soglasje vseh solastnikov. Zaradi naknadne spremembe zakonodaje, ki je določila, da je pogodba sklenjena, ko jo podpišejo etažni lastniki, ki imajo več kot 3/4 solastniških deležev, se predlog predlagateljev ne bi smel zavrniti. Izrek sklepa je v nasprotju z razlogi v obrazložitvi. Napačna je odločitev o stroških postopka. Nasprotni udeleženci so dolžni predlagateljem povrniti stroške po krivdnem načelu, ker niso podpisali pogodbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožba ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da so pogodbo o medsebojnih razmerij etažnih lastnikov stavbe P. 5, L. podpisali etažni lastniki, ki imajo več kakor 3/4 solastninskih deležev. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da je pogodba veljavna (2. odst. 32. člena Stanovanjskega zakona - SZ-1). Predlog predlagateljev je zato utemeljeno zavrnilo, ker materialnopravno ni utemeljen.

5. Sodišče lahko ugodi predlogu, če je ta utemeljen na dan odločanja o predlogu. Predlogu ni možno ugoditi, če je bil utemeljen v času vložitve predloga, ni pa več utemeljen v času odločanja. Iz navedenega razloga ni možno slediti pritožbeni navedbi, da bi se predlogu moralo ugoditi, ker je bil ta utemeljen v času vložitve predloga.

6. V prehodnih in končnih določbah Zakon o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 57/2008), ni nobenega določila, ki bi določal, da se v zadevah, ki so bile sprožene pred uveljavitvijo sprememb, uporabljajo prejšnje določbe (tako kot je to določal Stanovanjski zakon - SZ-1, Ur. list RS, št. 69/2003 v 193. členu). Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je pri odločanju te zadeve uporabilo določilo novega 2. odst. 32. člena SZ-1. Takšna uporaba določila ne pomeni retroaktivne uporabe, kot to zatrjuje pritožba. Ker je pogodba o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov veljavna, predlagatelji nimajo več pravo-varstvenega interesa, da bi se pogodba nadomestila z odločbo sodišča. 7. V čem je izrek sklepa v nasprotju z razlogi obrazložitve, pritožba ne pove.

8. Na podlagi določila 35. člena Zakona o nepravdnem postopku vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je sprejelo tako odločitev, je pravilna.

Ni slediti pritožbeni navedbi, da so nasprotni udeleženci dolžni povrniti predlagateljem stroške postopka po krivdnem načelu (4. odst. 35. člena ZNP). Nasprotni udeleženci pogodbe niso podpisali, ker je obstajala nejasnost glede obsega skupnih prostorov. Za svoje ravnanje so imeli razlog in zato za odločitev o stroških postopka ni možno uporabiti določila o krivdni povzročitvi stroškov.

Na podlagi določila 5. odst. 182. člena SZ-1 so stroški zaradi nepravdnega postopka zaradi nadomestitve pogodbe o medsebojnih razmerjih stroški upravljanja na stanovanjski stavbi. Citirano določilo pa ne posega v določilo 35. člena ZNP, ki določa pravila za povrnitev stroškov postopka v nepravdnem postopku.

Pritožniki s pritožbo niso uspeli, zato morajo sami kriti svoje stroške pritožbenega postopka.