Jedro

Predmet izpodbijanja v upravnem sporu so samo takšni akti, s katerimi je bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika oziroma posamični akti in dejanja, ki posegajo v posameznikove ustavne pravice - če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo; akt, ki vsebuje le zapis poteka popravnega izpita na podlagi izobraževanja, ni takšen akt.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1594/2001-7 z dne 17.10.2001.

Obrazložitev

S 1. točko izreka izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS) zavrglo tožbo tožeče stranke, z 2. točko izreka pa je zavrglo njeno zahtevo za izdajo začasne odredbe.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je navedlo, da tožeča stranka s tožbo izpodbija odločitev izpitne komisije za popravni izpit z dne 1.9.2001 iz predmeta slovenski jezik in književnost, ki je zapisana v obliki zapisnika, in predlaga izdajo začasne odredbe, po kateri bi ji bila tožena stranka dolžna nemudoma omogočiti vpis v 2. letnik Srednje poklicne šole, smer e. - e. in ji priznati status dijaka z vsemi pravicami in obveznostmi od 1.9.2001 dalje. Iz tožbe izhaja, da tožeča stranka zatrjuje kršitve materialnega prava, in sicer določb Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, 12/96 in 44/2000, v nadaljevanju ZPSI) in Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja v poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 49/97, 15/98, 68/98 in 70/99). Način in postopek preverjanja in ocenjevanja znanja, pravice in dolžnosti učencev ter postopek uveljavljanja pravic učencev ureja Zakon o šolski inšpekciji (Uradni list RS, št. 29/96, v nadaljevanju ZSolI). V skladu z 12. in 15. členom ZSolI odloča o zakonitosti preverjanja in ocenjevanja znanja pristojna šolska inšpekcija, ki odloči po določbah upravnega postopka. Zoper odločitev pristojne šolske inšpekcije je po 21. členu ZSolI dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za šolstvo in šport. Iz navedenega izhaja, da v tem sporu izpodbijani akt ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, tožeča stranka ima zoper njega drugačno pravno varstvo, katerega je po podatkih spisa tudi že uspešno izkoristila. V posledici zavrženja tožbe je potrebno zavreči tudi predlog za izdajo začasne odredbe, saj glede na določbo 69. člena ZUS začasna odredba lahko zavaruje le stanje oziroma sporno razmerje, ki izhaja iz izpodbijanega akta, ki mora biti po naravi stvari akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

Tožeča stranka navaja v pritožbi, da se ne strinja s stališčem, da izpodbijani zapisnik ni upravni akt, saj ga je izdal javni zavod, ki mora postopati po posebnem upravnem postopku. Zatrjuje, da je tožba upravičena, ker je bila odločitev izpitne komisije dokončna dne 1.9.2001. ZUS pa v 2. odstavku 1. člena določa, da v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih posamičnih aktov, ki jih izdajo državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil. Tožbo je vložila zato, da bi sodišče odločilo o njenem statusu dijaka in ji tako omogočilo nadaljnje šolanje. Po 60. členu ZPSI je določeno sodno varstvo pravic - upravni spor, če je z dokončno odločitvijo odločeno o pridobitvi oziroma izgubi statusa dijaka. Predlaga, da pritožbeno sodišče odloči na podlagi dokazov in odpravi diskriminatoren odnos tožene stranke do nje, z začasno odredbo pa ji prizna status dijaka in omogoči obiskovanje pouka v 2. letniku, za nazaj pa omogoči razlago snovi in opravljanje izpraševanja pod pogoji, ki bodo sprejemljivi in razumni.

V odgovoru na tožbo navaja tožena stranka, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Tožeča stranka je v tem upravnem sporu izpodbijani zapisnik izpodbijala tudi v upravnem postopku, o čemer je pristojni organ odločil z odločbo z dne 28.9.2001. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 1. člena ZUS se v upravnem sporu zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih interesov posameznikov, pravnih oseb in drugih oseb, če so lahko nosilci pravic in obveznosti, proti odločitvam in dejanjem upravnih organov oziroma v skladu z zakonom drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil na način in po postopku, ki ga določa ta zakon. Predmet izpodbijanja v upravnem sporu so, glede na navedeno določbo samo takšni akti, s katerimi je bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika oziroma posamični akti in dejanja, ki posegajo v posameznikove ustavne pravice, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.

Pravilen je pravni zaključek, da izpodbijani zapisnik, ki vsebuje le zapis poteka popravnega izpita tožeče stranke iz slovenskega jezika in književnosti, ni akt, ki bi ga bilo mogoče po določbah ZUS izpodbijati v upravnem sporu, saj z njegovo sestavo ni bilo odločeno o pravici ali obveznosti tožeče stranke, niti poseženo v kakšno njeno pravico. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je tožbo tožeče stranke zavrglo. Pravilno je tudi navedlo, da se o ugovoru zoper odločitev izpitne komisije za popravni izpit odloča v skladu z določbami ZSolI. Navedba tožeče stranke, da naj bi bil zoper izpodbijani zapisnik mogoč upravni spor po določbi 60. člena ZPSI, je zmotna. Po tej določbi se namreč v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončne odločitve o pridobitvi oziroma izgubi statusa dijaka, o tem pa z izpodbijanim aktom ni bilo odločeno.

Ker ima zavrženje tožbe za posledico zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe, je pravilna tudi odločitev o predlogu za izdajo začasne odredbe.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS, v skladu z 68. členom ZUS, zavrnilo pritožbo in potrdilo izpodbijani sklep.