Jedro

V konkretnem primeru videz zunanje objektivne nepristranskosti sodišča druge stopnje ni okrnjen. Peti toženec je kot stranka postopka le posredno povezan s sodiščem druge stopnje (na sodišču je zaposlena njegova hči). V več postopkih na sodišču druge stopnje je bila udeležena tožnica in ne peti toženec (oče zaposlene). Tesnejša zveza petega toženca s sodiščem druge stopnje tako ni izkazana.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Tožnica zahteva plačilo 7.200 EUR. Sodišče druge stopnje je prejelo njeno pritožbo zoper sodbo in sklep Okrajnega sodišča v Celju P 324/2025 z 8. 1. 2026. Vrhovnemu sodišču na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) predlaga, da za odločanje o pritožbi določi drugo stvarno pristojno sodišče. Navaja, da je peti toženec oče sodne zapisnikarice, ki je zaposlena pri sodišču druge stopnje, pri čemer gre za eno izmed štirih sodnih zapisnikaric. Tožnica je bila kot stranka udeležena v več postopkih pred sodiščem druge stopnje na različnih pravnih področjih, zaradi česar naj bi nadaljnje odločanje tega sodišča lahko omajalo videz objektivne nepristranskosti sodišča.

2.Predlog ni utemeljen.

3.V skladu s 67. členom ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako postopek laže opravil, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi. Med druge tehtne razloge spada tudi zahteva po zagotavljanju videza objektivne nepristranskosti sojenja, ki jo mora sodišče ohranjati tudi navzven, v očeh javnosti.

4.V konkretnem primeru videz zunanje objektivne nepristranskosti sodišča druge stopnje ni okrnjen. Peti toženec je kot stranka postopka le posredno povezan s sodiščem druge stopnje (na sodišču je zaposlena njegova hči). V več postopkih na sodišču druge stopnje je bila udeležena tožnica in ne peti toženec (oče zaposlene). Tesnejša zveza petega toženca s sodiščem druge stopnje tako ni izkazana.

5.Vsako sodišče je neodvisno, sodniki pa so dolžni in sposobni nepristransko odločati tudi v zadevah, v katerih nastopajo osebe, povezane z zaposlenimi na sodišču. Z ustrezno organizacijo dela in razporeditvijo sodnih zapisnikaric je mogoče zagotoviti, da videz nepristranskosti ne bo okrnjen. Sodišče druge stopnje pa niti ne navaja, da bi bila pritožbena obravnava, in s tem prisotnost sodnega zapisnikarja, sploh potrebna. Prav tako ne gre za posebej občutljivo zadevo s področja kazenskega ali družinskega prava. Opisano sorodstveno razmerje sodne zapisnikarice z enim od tožencev zato v konkretnem primeru ne utemeljuje delegacije pristojnosti po 67. členu ZPP.

-------------------------------

1Smiselno enako je Vrhovno sodišče odločilo v primerljivih zadevah I R 31/2007 s 15. 3. 2007 in I R 85/2006 s 7. 9. 2006. V zadevi I R 138/2024 s 4. 9. 2024 pa je predlog zavrnilo celo v primeru, ko je bila stranka postopka prav sodna zapisnikarica.