Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ob nasprotovanju upnika sodišče ugovor le zavrne, saj ne more o njem vsebinsko odločati.
Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Pritožniki sami trpijo pritožbene stroške.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče ugovor tretje Z. Š. zavrnilo kot neutemeljen. Sodišče pa je zavrnilo tudi ugovor dolžnika kot neutemeljen. Sodišče je zavrnilo tudi dolžnikov predlog za odlog izvršbe.
Proti takšnemu sklepu se je pritožil dolžnik. V pritožbi navaja, da bi sodišče moralo dovoliti odlog, saj je izkazal, da bi z izvršbo utrpel znatnejšo škodo. Obveznost je manjša od vrednosti nepremičnine. Sicer pa ni lastnik nepremičnine, saj je lastništvo v sodnem postopku zahtevala Z. Š.. Sicer pa je dolg že poplačal, za kar so v spisu potrdila.
Sklep je izpodbijala tudi tretja oseba Z. Š.. V pritožbi zatrjuje, da je po pravnomočni sodbi P 103/96 postala lastnica in ni jasno, zakaj bi morala sedaj v pravdi proti upnici dokazovati nedopustnost izvršbe. Sodišče tudi ni obrazložilo, kaj in zakaj je upnik nasprotoval ugovoru tretjega.
Pritožbi sta neutemeljeni.
Sodišče je pravilno zavrnilo predlog za odlog izvršbe in ugovor proti novemu izvršilnemu sredstvu.
Osnovni sklep o izvršbi je že pravnomočen in ga ni več možno izpodbijati. Za izvršbo z novim izvršilnim sredstvom (nepremičnine) pa dolžnik ni navedel relevantnih ugovornih razlogov. Upnik ima pravico predlagati več izvršilnih sredstev hkrati. Dolžnik ni predložil dokaza o plačilu terjatve, kar bi bil upoštevan ugovorni razlog. Pri nepremičnini še ni vpisan novi lastnik, saj so še nerešene predhodne plombe. Sicer pa se pravica tretjih dolžnika ne tičejo, saj nima pooblastila tretje osebe.
Glede odloga izvršbe dolžnik ni izkazal, da bi s takojšnjo izvršbo utrpel znatno škodo. Dohodkovna odvisnost od nepremičnine pa ni dokazana, pa tudi sicer ne more predstavljati razloga za odlog. Izguba dohodkov zaradi eventualne prodaje nepremičnine je normalna posledica izvršbe.
Sodišče je pravilno zavrnilo ugovor tretje osebe. Pritožnik namreč ne upošteva zakonske ureditve ugovora tretjega v čl. 64 in 65 Zakona o izvršbi in zavarovanju. Nestrinjanje z zakonsko ureditvijo pa ne more uveljavljati v pritožbi, ampak lahko uporabi druga pravna in nepravna sredstva. Po zakonu upnik ni dolžan obrazložiti nasprotovanja ugovoru. Če upnik ugovoru tretjega nasprotuje, sodišče nima druge možnosti, kot da ugovor zavrne. Izvršilno sodišče ne sme vsebinsko obravnavati ugovora, saj je temu namenjena pravda za nedopustnost izvršbe.
Pritožnik tudi ne upošteva, da se lastninska pravica na osnovi sodbe pridobi z vknjižbo. Če pa je upnik pred vknjižbo pridobil zastavno pravico, bo izvršba tekla tudi proti tretji osebi (čl. 87 in 88 Zakona o zemljiški knjigi). Iz internega izpiska pa je razvidno, da je pred plombo tretje osebe nerešenih več drugih plomb.
Glede na zavrnitev pritožb, pritožnika sama trpita pritožbene stroške.