Jedro

Po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi. Pravilo o prepovedi dovolitve izvršbe se v stečajnem postopku uporablja samo na podlagi štirih skupin izvršilnih naslovov, ki jih določa ZFPPIPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog za izvršbo.

Zoper ta sklep sodišča prve stopnje je pravočasno pritožbo vložil upnik po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ).

Bistveni pritožbeni razlogi bodo povzeti v nadaljevanju obrazložitve, ko bo nanje tudi odgovorjeno. Sodišču druge stopnje je predlagal, da izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni, oziroma podredno, razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Upnik je priglasil stroške pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je odločitev utemeljilo z navedbo, da se je nad dolžnikom dne 16. 12. 2010 začel stečajni postopek, ki se vodi pod opr. št. St 233/2010, zato je na podlagi prvega odstavka 131. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) zavrnilo predlog za izvršbo.

Po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi (prvi odstavek 131. člena ZFPPIPP). To pomeni, da kot pravna posledica začetka postopka zaradi insolventnosti nastane pravna ovira za dovolitev izvršbe. Pravilo o prepovedi dovolitve izvršbe se v stečajnem postopku ne uporablja za izvršbo na podlagi štirih skupin izvršilnih naslovov, ki so določeni v drugem odstavku 131. člena ZFPPIPP. Po 1. točki drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP je tudi po začetku stečajnega postopka dovoljeno izdati sklep o izvršbi na podlagi pravnomočnega sklepa, ki ga izda v stečajnem postopku sodišče, ki vodi ta postopek, in za katerega ZFPPIPP določa, da je izvršilni naslov. Po začetku stečajnega postopka je dovoljeno izdati sklep o izvršbi tudi na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali odločbe drugega državnega organa, izdane v postopku, ki je tekel za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja (prerekane) terjatve, ki se uveljavlja v stečajnem postopku, oziroma za uveljavitev (prerekane) ločitvene ali izločitvene pravice. Na podlagi teh določb je izvršba dovoljena samo v delu, v katerem je bila insolventnemu dolžniku s to odločbo naložena povrnitev stroškov postopka (druga točka drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP). Tretja skupina izvršilnih naslovov, na podlagi katerih je po začetku stečajnega postopka dovoljeno izdati sklep o izvršbi, so odločbe, izdane o zahtevku, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka (tretja točka drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP). Po 354. členu ZFPPIPP so stroški stečajnega postopka vse obveznosti stečajnega dolžnika, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka, razen tistih obveznosti, za katere zakon določa, da se plačajo iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov. V četrto skupino izvršilnih naslovov, na podlagi katerih je po začetku stečajnega postopka dovoljeno izdati sklep o izvršbi, spadajo odločbe, s katerimi je bilo stečajnemu dolžniku naloženo plačilo sodne takse za procesno dejanje v (drugem) postopku, ki je bilo opravljeno po začetku stečajnega postopka (četrta točka drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP).

Upnik je v konkretni izvršilni zadevi predlagal izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - izvršljive sodbe Delovnega sodišča v Celju Pd 180/2007 z dne 5. 3. 2009 med drugim tudi za izterjavo terjatve nadomestila plače za čas odsotnosti zaradi poškodbe na delu za mesec junij 2006 in mesec julij 2006. Po oceni sodišča druge stopnje je sodišče prve stopnje, upoštevaje zgoraj navedeno materialno pravno podlago, pravilno zavrnilo predlog za izvršbo, ker po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi. V pritožbi upnik smiselno navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo dovoliti izvršbo za izterjavo terjatve iz nadomestila plače za čas odsotnosti zaradi poškodbe na delu za mesec junij 2006 in mesec julij 2006. Pravilo o prepovedi dovolitve izvršbe se v stečajnem postopku ne uporablja samo za izvršbo na podlagi štirih skupin izvršilnih naslovov, ki so določeni v drugem odstavku 131. člena ZFPPIPP, kamor pa izvršilni naslov, na podlagi katerega se izterjuje terjatev nadomestila plače za čas odsotnosti zaradi poškodbe na delu za mesec junij 2006 in mesec julij 2006, ne sodi, zato je sodišče prve stopnje pravilno v skladu s prvim odstavkom 131. člena ZFPPIPP zavrnilo predlog za izvršbo tudi za citirano terjatev.

Neutemeljena je pritožbena navedba upnika, da terjatev nadomestilo plače za čas odsotnosti zaradi poškodbe na delu za mesec junij 2006 in mesec julij 2006 predstavlja prednostno terjatev v skladu z 21. členom ZFPPIPP, za katero izvršba kljub začetemu stečaju ni prepovedana, kot izhaja iz 390. člena ZFPPIPP. Določilo 21. člena ZFPPIPP sicer res taksativno določa prednostne terjatve, med katere sodijo med drugim tudi odškodnine za poškodbe, ki so povezane z delom pri dolžniku, in poklicne bolezni. Po oceni sodišča druge stopnje nadomestilo plače za čas odsotnosti ni prednostna terjatev v skladu s prvim odstavkom 21. člena ZFPPIPP, ker ta terjatev ni odškodnina za poškodbe, povezane z delom pri dolžniku, in poklicne bolezni. Pa tudi če bi bilo nadomestilo plače za čas odsotnosti zaradi poškodbe prednostna terjatev, bi zanjo veljala prepoved dovolitve izvršbe. Določila 390. člena ZFPPIPP, po katerih za izterjavo terjatve odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti, ne veljajo določbe ZFPPIPP o prepovedi dovolitve izvršbe (131. člen ZFPPIPP), se namreč uporabljajo samo v postopku osebnega stečaja. Pravila osebnega stečaja se uporabljajo za stečaj vsake fizične osebe, torej za osebni stečaj podjetnika, zasebnika in potrošnika, in ne za stečaj pravne osebe, kar je v konkretni izvršilni zadevi dolžnik O., d. o. o. Sodišče druge stopnje je zato v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podane pritožbeno uveljavljene kršitve, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.

Upnik sam krije svoje pritožbene stroške, ker s pritožbo ni bil uspešen (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in s 15. členom ZIZ).