Jedro

Pri vsakem odločanju o predlogu za podaljšanje pripora mora sodišče opraviti vsebinsko enak preizkus kot ob njegovi odreditvi oziroma podaljšanju pred nižjimi sodišči. Ta obsega presojo, ali so še podani naslednji pogoji: a) utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, b) obstoj katerega od pripornih razlogov iz 1. do 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP in c) neogibnost pripora za postopek ali varnost ljudi.

Izrek

Zoper obdolžena S. G. in S. Š. se podaljša pripor iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku še za en mesec, to je do vključno 16. 12. 2015.

Obrazložitev

1. Zoper obdolžena S. G. in S. Š. ter sostorilce je bila s sklepom preiskovalne sodnice Okrožnega sodišča v Kranju I Kpr 26171/2015 z dne 11. 8. 2015 uvedena preiskava zaradi kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po tretjem in prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), istega kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1 ter kaznivega dejanja omogočanja uživanja mamil po prvem odstavku 187. člena KZ-1. Zoper obdolžena S. G. in S. Š. je bil s sklepoma istega sodišča z dne 17. 7. 2015 odrejen pripor iz pripornih razlogov po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ki je bil podaljšan za oba obdolženca s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju Ks 26171/2015 z dne 14. 8. 2015 do 16. 10. 2015 do 06.05 ure (za obdolženega S. G.) oziroma do 4.58 ure (za obdolženega S. Š. ).

2. Okrajna državna tožilka je v vlogi z dne 5. 11. 2015 predlagala podaljšanje pripora zoper oba obdolženca iz istih pripornih razlogov, iz katerih je bil odrejen in kasneje podaljšan, in sicer še za en mesec. Iz predloga izhaja, da se glede obstoja utemeljenega suma storitve obdolžencema očitanih kaznivih dejanj sklicuje na obrazložitev v sklepu o uvedbi preiskave, kot tudi (v točki 1. citiranih) sklepih o odreditvi in podaljšanju pripora. Državna tožilka meni, da je pri obeh obdolženih še vedno podan priporni razlog po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, ki ga je za oba obdolženca tudi utemeljila, ter izpostavila neogibno potrebnost nadaljnjega podaljšanja pripora. V predlogu državna tožilka ocenjuje, da bo treba v preiskavi odločati še o predlogu za izločitev dokazov, kar bo verjetno predmet pritožbenega postopka, preiskava pa pred odločitvijo o tem vprašanju ne bo mogla biti zaključena. Glede na obsežnost obravnavane zadeve in dejstvo, da doslej zbranih dokazov v preiskavi še ni uspela oceniti, državna tožilka izpostavlja tudi nujno potreben dodatni čas za pripravo obtožnice.

3. V predložitvenem poročilu po tretjem odstavku 205. člena ZKP z dne 9. 11. 2015 se preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Kranju ni izrecno opredelila glede predvidenega časa za zaključek preiskave, je pa navedla, da so bila opravljena vsa predlagana preiskovalna dejanja, razen odločitve o dokaznem predlogu zagovornice obdolženega S. G. z dne 11. 9. 2015. 4. Preiskovalna sodnica je predlog za podaljšanje pripora predložila obdolžencema in njunima zagovornikoma, ki pa se o navedbah v predlogu okrajne državne tožilke nista izjavila.

5. V skladu z določbo drugega odstavka 205. člena ZKP sme senat Vrhovnega sodišča, če zoper obdolženca teče postopek zaradi kaznivega dejanja, za katero je v zakonu predpisana kazen zapora nad pet let, pripor podaljšati še za tri mesece. Za kaznivo dejanje po tretjem odstavku 186. člena KZ-1 je predpisana kazen od petih do petnajstih let zapora in je torej formalni pogoj za podaljšanje pripora podan.

6. Pri vsakem odločanju o predlogu za podaljšanje pripora mora sodišče opraviti vsebinsko enak preizkus kot ob njegovi odreditvi oziroma podaljšanju pred nižjimi sodišči. Ta obsega presojo, ali so še podani naslednji pogoji: a) utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, b) obstoj katerega od pripornih razlogov iz 1. do 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP in c) neogibnost pripora za postopek ali varnost ljudi.

7. Obstoj utemeljenega suma, da sta obdolženca storila očitana jima kazniva dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po tretjem in prvem odstavku 186. člena KZ-1, istega kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1 ter kaznivega dejanja omogočanja uživanja mamil po prvem odstavku 187. člena KZ-1, je bil obrazložen že v sklepu o uvedbi preiskave in sklepih o odreditvi ter sklepih o podaljšanju pripora (citiranih v točki 1 zgoraj), doslej izvedeni dokazi pa ga niso omajali, tako da bi se lahko že v tej fazi postopka zaključilo, da sum storitve ni utemeljen.

8. Pritrditi je treba okrajni državni tožilki, da so še vedno podane okoliščine, ki so narekovale odreditev in podaljšanje pripora obdolžencema iz razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP in da so dovolj tehtni, da opravičujejo še njegovo nadaljnje podaljšanje. Za oba obdolženca se je po doslej zbranih podatkih izkazalo, da sta nezaposlena, nimata nobenih rednih (zakonitih) prilivov sredstev za preživljanje, a se kljub temu njun način življenja izkazuje kot temu premoženjskemu stanju neadekvaten. Tako naj bi obdolženi Š. uporabljal osebno vozilo znamke Mercedes Benz E, katerega tržna vrednost naj bi bila preko 20.000 EUR, prenavlja stanovanje, je potoval v Kolumbijo in na Tajsko, na Tajskem naj bi celo želel najeti vilo višjega cenovnega razreda. Podobno naj bi bilo ugotovljeno tudi za obdolženega G., ki naj bi redno obiskoval lokale, vplačeval športne stave, občasno obiskoval igralnico, si občasno najel prostitutko, si izposojal vozila višjega cenovnega razreda,v času izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov pa si kupil dve osebni vozili zname VW Golf in Fiat Punto. Iz kazenske evidence za oba obdolženca izhaja, da sta bila obsojena na kazni zapora zaradi kaznivih dejanj po 186. členu KZ-1, s katere sta bila predčasno pogojno odpuščena v letu 2014, a ju to dejstvo ni odvrnilo od nadaljnega izvrševanja istovrstnih kaznivih dejanj. Vse navedene okoliščine, tudi po oceni Vrhovnega sodišča, kažejo na realno nevarnost, da bi obdolženca v primeru, če bi bila izpuščena na prostost, s tovrstnimi kaznivimi dejanji nadaljevala in je zato priporni razlog po tretji točki prvega odstavka 201. člena ZKP za oba obdolženca še vedno podan. Pripor pa je tudi neogibno potreben za varnost ljudi, saj se je treba strinjati z navedbo državne tožilke, da naj bi šlo v obravnavani zadevi za trgovino z drogo - heroinom in kokainom – kar pomeni veliko nevarnost za zdravje, lahko celo življenje ljudi. Šlo naj bi za večje količine droge in za več raznovrstnih dejanj, ki naj bi bila storjena v hudodelski združbi, iz česar je sklepati na razvejanost delovanja in s tem tudi na ogražanje zdravja večjega števila ljudi.

9. Glede na navedeno so podane torej subjektivne in objektivne okoliščine, ki narekujejo podaljšanje pripora obdolžencema in izkazujejo njegovo neogibnost. Hkrati pa je pripor v tem primeru tudi sorazmeren ukrep teži obravnavanih kaznivih dejanj na eni strani (predvsem glede na višino predpisanih kazni za ta kazniva dejanja in količino mamil, ki naj bi bila predmet njunega delovanja) ter nadaljnjemu posegu v svobodo obdolžencev na drugi strani. Zaradi navedenih razlogov je Vrhovno sodišče presodilo, da je predlog okrajne državne tožilke za podaljšanje pripora za en mesec, to je do vključno 16. 12. 2015, utemeljen in da bo v tem času mogoče izvesti vsa še potrebna procesna dejanja za zaključek preiskave, kot tudi za preučitev vseh tako zbranih dokazov in za odločitev državnega tožilstva o vložitvi obtožnice oziroma o nadaljnjem postopku.