Jedro

V postopku priznanja tuje sodne odločbe se sodišče omeji (le) na preizkus, ali so predložene zahtevane listine in ali niso podane procesne ovire za priznanje. Vsebinska (materialnopravna) pravilnost tuje sodne odločbe se ne preizkuša, z izjemo vprašanja, ali sodba nasprotuje pravnemu redu Republike Slovenije. V postopku priznanja tuje sodne odločbe nasprotni udeleženec ne more uspešno uveljavljati niti t. i. opozicijskih ugovorov, ki se nanašajo na nedopustnost izvršbe. Te ugovore namreč dolžnik uveljavlja v izvršilnem postopku, od katerega je postopek priznanja veljavnosti in izvršljivosti tuje sodne odločbe ločen.

Izrek

Pritožba nasprotnega udeleženca se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Predlagatelj je 5. 3. 2019 vložil predlog za priznanje veljavnosti in izvršljivosti sklepa o določitvi preživnine Okrajnega sodišča St. Veit/Glan (Bezirksgericht St. Vein/Glan), Avstrija, št. Pu 150/09 p-10 z dne 18. 2. 2010 (v nadaljevanju sklep avstrijskega sodišča), na območju Republike Slovenije. Sklep je postal pravnomočen in izvršljiv 31. 3. 2010. 2. Okrožno sodišče v Novi Gorici (v nadaljevanju sodišče prve stopnje) je s sklepom R 20/2019 z dne 24. 4. 2019 v Republiki Sloveniji priznalo pravnomočen in izvršljiv sklep avstrijskega sodišča (I. točka izreka). Ker je bil sklep, s katerim je bila določena preživnina, izdan pred 18. 6. 2011, ko se je začela uporabljati Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. 12. 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah (v nadaljevanju uredba), je sodišče v skladu s 75. členom uredbe upoštevalo določila drugega in tretjega oddelka IV. poglavja uredbe.

3. Zoper sklep sodišča prve stopnje je nasprotni udeleženec vložil ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje zavrnilo (sklep R 20/2019 z dne 18. 6. 2018). Pojasnilo je, da so razlogi za zavrnitev priznanja le tisti, ki so navedeni v 24. členu drugega oddelka IV. poglavja uredbe, in da razlogi, ki jih uveljavlja nasprotni udeleženec, niso utemeljeni.

4. Zoper odločitev sodišča prve stopnje je nasprotni udeleženec na Vrhovno sodišče vložil pravočasno pritožbo. Sodišču prve stopnje očita zmotno uporabo materialnega prava in kršitev procesnih določb. Vztraja, da je v postopku priznanja veljavnosti in izvršljivosti tuje sodne odločbe treba predhodno preveriti, ali je odločba izvršljiva, torej odločiti o utemeljenosti ugovora zastaranja. Stališče sodišča prve stopnje, da je to vprašanje pridržano za izvršilni postopek, ni pravilno, saj sodišče ne more dvakrat odločati o isti stvari in odpravljati pravnomočnih odločb. Predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zavrne predlog za priznanje veljavnosti in izvršljivosti avstrijske sodne odločbe.

5. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe nasprotnega udeleženca in predlaga zavrnitev pritožbe. Stališče sodišča prve stopnje, da se v postopku priznanja in izvršljivosti sodne odločbe ne odloča o ugovoru zastaranja, je pravilno, saj Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku v členih 93 do 103 natančno določa, kateri so razlogi za zavrnitev priznanja; ugovora zastaranja ni med njimi.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. 12. 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah v drugem odstavku 75. člena določa, da se drugi in tretji oddelek IV. poglavja uporabljata: (a) za sodne odločbe, izdane v državah članicah pred datumom začetka uporabe te uredbe, za katere se zahtevata priznanje in razglasitev izvršljivosti na navedeni datum ali po njem; (b) za sodne odločbe, izdane na datum ali po datumu začetka uporabe te uredbe v postopkih, začetih pred navedenim dnem, če te sodne odločbe sodijo v področje uporabe Uredbe (ES) št. 44/2001 za namene priznanja in izvršitve. Uredba (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (tudi Uredba Bruselj I) še naprej velja za postopke priznanja in izvršitve, ki že potekajo na dan, ko se ta uredba začne uporabljati.

8. Sodna odločba, izdana v državi članici, ki je Haaški protokol iz leta 2007 ne zavezuje, se v drugih državah članicah prizna, ne da bi bilo potrebno za priznanje začeti kakršen koli poseben postopek (prvi odstavek 23. člena uredbe). Vsaka zainteresirana stranka, ki kot glavni predmet spora uveljavlja priznanje sodne odločbe, lahko v skladu s postopki iz tega oddelka zahteva, da se sodna odločba prizna (drugi odstavek 23. člena uredbe). Sodna odločba se ne prizna: (a) če bi bilo njeno priznanje v očitnem nasprotju z javnim redom v državi članici, v kateri se zahteva priznanje. Preizkus javnega reda se ne sme uporabiti glede pravil o pristojnosti; (b) če toženi stranki, ki se ni spustila v postopek, ni bilo vročeno pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje pravočasno in na tak način, da bi lahko pripravila obrambo, razen če tožena stranka ni začela postopka za izpodbijanje sodne odločbe, čeprav je imela to možnost; (c) če je nezdružljiva s sodno odločbo, izdano v sporu med istima strankama v državi članici, v kateri se zahteva priznanje; (d) če je nezdružljiva s predhodno sodno odločbo, izdano v drugi državi članici ali v tretji državi glede istega zahtevka med istima strankama, pod pogojem, da predhodna sodna odločba izpolnjuje pogoje za priznanje v državi članici, v kateri se zahteva priznanje. Odločba, ki na podlagi spremenjenih okoliščin spreminja predhodno preživninsko odločbo, ne velja za nezdružljivo odločbo v smislu točk (c) in (d) (prvi in drugi odstavek 24. člena uredbe).

9. Ugovor zastaranja, ki ga uveljavlja pritožnik, je pavšalen in nekonkretiziran, sicer pa tudi ne pomeni utemeljenega razloga za zavrnitev priznanja. V postopku priznanja tuje sodne odločbe se namreč sodišče omeji (le) na preizkus, ali so predložene zahtevane listine in ali niso podane procesne ovire za priznanje. Vsebinska (materialnopravna) pravilnost tuje sodne odločbe se ne preizkuša, z izjemo vprašanja, ali sodba nasprotuje pravnemu redu Republike Slovenije, kar pa obravnavana sodba ne.1 V postopku priznanja tuje sodne odločbe nasprotni udeleženec ne more uspešno uveljavljati niti t. i. opozicijskih ugovorov, ki se nanašajo na nedopustnost izvršbe (55. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju). Te ugovore namreč dolžnik uveljavlja v izvršilnem postopku, od katerega je postopek priznanja veljavnosti in izvršljivosti tuje sodne odločbe ločen.2 Priznanje izvršljivosti namreč ne pomenu drugega kot to, da je potekel rok za prostovoljno izpolnitev terjatve, torej, da je potekel paricijski rok za izpolnitev obveznosti po pravnomočni sodni odločbi. Pri presoji ugovorov, ki se nanašajo na nedopustnost izvršbe, zato v kasnejšem izvršilnem postopku nikakor ne gre za ponovno odločanje o isti stvari ne za odpravo pravnomočnih odločb. 10. Ker razlogi za zavrnitev priznanja veljavnosti in izvršljivosti tuje sodne odločbe v konkretnem primeru niso podani, je Vrhovno sodišče pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

11. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno.

1 Glej sklep Vrhovnega sodišča Cp 12/2015 z dne 9. 7. 2015. 2 Tako sklepa Vrhovnega sodišča Cp 19/2018 z dne 19. 7. 2018 in Cp 15/2017 z dne 11. 1. 2018.