Jedro

Razlogi in obrazložitev teh razlogov s strani sodišča druge stopnje ne kažejo na obstoj bistvene kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ampak na drug pritožbeni razlog – zmotno uporabo materialnega prava (v zvezi s presojo o zmotnem izhodišču sodišča prve stopnje, ki posameznih kršitev iz odpovedi ni presojalo samostojno, ampak se je oprlo na oceno o prekratkih rokih za izvršitev nalog) in predvsem nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.

V primeru teh pritožbenih razlogov je na podlagi prvega odstavka 355. člena ZPP vrnitev zadeve sodišču prve stopnje dopustna le izjemoma v primeru (pravilne) ocene sodišča druge stopnje, da glede na naravo stvari in okoliščine primera ne more samo dopolniti postopka oziroma odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti. Glede na to, da je sodišče prve stopnje v okviru dokaznega postopka že zaslišalo priče in raziskovalo okoliščine tudi po posameznih očitkih iz odpovedi, bi ugotovljeno pomanjkljivost dokazne ocene sodišče druge stopnje lahko odpravilo sámo, tako da bi po dopolnitvi dokaznega postopka na pritožbeni obravnavi oblikovalo pravilno in celovito dokazno oceno (drugi odstavek 347. člena ZPP).

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo odločanje.

II.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 16. 2. 2024. Odločilo je, da tožniku delovno razmerje na podlagi te odpovedi ni prenehalo, ampak je trajalo od 17. 3. 2024 do 31. 8. 2024. Toženki je naložilo, da tožniku v roku 15 dni za čas od 17. 3. 2024 do 31. 8. 2024 prizna vse pravice iz delovnega razmerja ter obračuna in izplača plače v višini 1.795,33 EUR bruto mesečno, neto zneske, zmanjšane za prejeto nadomestilo plače za čas bolniškega staleža v obdobju od 17. 3. 2024 do 15. 4. 2024, pa tožniku izplača na njegov tekoči račun z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posamezne mesečne neto plače dalje do plačila. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Toženki je še naložilo, da tožniku povrne njegove stroške postopka ter jo določilo kot zavezanko za plačilo sodne takse.

2.Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi toženke, ugodilni del sodbe sodišča prve stopnje in odločitev o stroških postopka razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržalo za končno odločbo.

3.Tožnik v pritožbi zoper razveljavitveni sklep uveljavlja, da je zaključek o nezakonitosti odpovedi prepričljivo obrazložen in da sodbi sodišča prve stopnje ni mogoče očitati pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogla preizkusiti. Ne gre za odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih in s tem za kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Tudi morebitno kršitev določb postopka bi moralo sodišče druge stopnje odpraviti samo, saj glede na to, da je sodišče prve stopnje stranki in priče že zaslišalo glede posameznih očitkov iz odpovedi, nobeno od odločilnih dejstev ni ostalo neraziskano. Meni, da je v spisu dovolj gradiva, da bi se do pritožbenih očitkov lahko opredelilo sodišče druge stopnje. Navaja še, da razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje nasprotuje načelu ekonomičnosti in njegovi pravici do sojenja v razumnem roku.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje se sme v skladu z drugim odstavkom 357.a člena ZPP s pritožbo izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena tega zakona) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena tega zakona) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena tega zakona).

6.Sodišče prve stopnje je presojalo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 16. 2. 2024 po 3. alineji prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), v kateri je toženka tožniku očitala, da v petih primerih v obdobju od 4. 12. 2023 do 22. 12. 2023 delovnih nalog ni opravil v dogovorjenih rokih ter da je kršil dolžnost rednega elektronskega objavljanja informacij o poteku obravnave projektov. Presojo o nezakonitosti odpovedi je utemeljilo na ugotovitvah, da delovnih nalog v danem času ni bilo mogoče opraviti ter da so bili dogovorjeni roki prekratki glede na prioritete, obseg dela in povprečno veliko daljše trajanje razpisov, ki jih je navezalo na vseh pet primerov očitkov iz odpovedi. Glede očitka neizpolnjevanja naloge poročanja je ugotovilo, da je šlo za sistemski problem programa in vseh strokovnih sodelavcev, ne le tožnika.

7.Sodišče druge stopnje je ugodilni del sodbe sodišča prve stopnje in odločitev o stroških postopka razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, pri tem pa se sklicevalo na prvi odstavek 354. in prvi odstavek 355. člena ZPP. To odločitev je primarno utemeljilo na ugotovitvi o odsotnosti razlogov o odločilnih dejstvih (kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), ker sodišče prve stopnje ob petih vsebinsko različnih očitkih v odpovedi z različnimi opisi in roki za izvedbo, vsakega od teh očitkov ni presojalo samostojno. V nadaljnji obrazložitvi je izpostavilo pavšalnost in neustrezno obrazloženost razlogov sodišča prve stopnje za nezakonitost odpovedi ter več pomanjkljivosti oblikovane dokazne ocene. Sodišču prve stopnje je naložilo, naj v novem sojenju vsako v odpovedi očitano kršitev razišče v okviru trditev in dokaznih predlogov strank, ki sta jih podali v zvezi s posamično kršitvijo (po potrebi tudi z dodatnim zaslišanjem strank in prič), nato pa napravi dokazno oceno v skladu z 8. členom ZPP in ponovno sprejme zaključek o (ne)zakonitosti odpovedi. Dodalo je, da je zaradi izostanka odločilnih razlogov o očitanih kršitvah potrebno ugotavljanje obsežnega sklopa dejstev, kar bo šele omogočilo preizkus zakonitosti odpovedi, ter da namen instančnega postopka ni prenos odločanja s prve na drugo stopnje, pač pa preverjanje pravilnosti izpodbijane odločitve.

8.Po 357a. členu ZPP je pritožbeni preizkus omejen na preizkus uporabe razveljavitvenega pooblastila, zato vrhovno sodišče praviloma ne preverja, ali je pritožbeno sodišče pravilno ugotovilo pritožbeni razlog. To pa ne pomeni, da ne more drugače kvalificirati pritožbenega razloga, kot ga je ugotovilo sodišče druge stopnje, če je od tega odvisna odločitev o tem, ali bi to kršitev sodišče druge stopnje lahko oziroma celo moralo odpraviti sámo.

9.Za takšen primer gre tudi v obravnavani zadevi, saj razlogi in obrazložitev teh razlogov s strani sodišča druge stopnje ne kažejo na obstoj bistvene kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ampak na drug pritožbeni razlog - zmotno uporabo materialnega prava (v zvezi s presojo o zmotnem izhodišču sodišča prve stopnje, ki posameznih kršitev iz odpovedi ni presojalo samostojno, ampak se je oprlo na oceno o prekratkih rokih za izvršitev nalog) in predvsem nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.

10.V primeru teh pritožbenih razlogov je na podlagi prvega odstavka 355. člena ZPP vrnitev zadeve sodišču prve stopnje dopustna le izjemoma v primeru (pravilne) ocene sodišča druge stopnje, da glede na naravo stvari in okoliščine primera ne more samo dopolniti postopka oziroma odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti. Glede na to, da je sodišče prve stopnje v okviru dokaznega postopka že zaslišalo priče in raziskovalo okoliščine tudi po posameznih očitkih iz odpovedi, bi ugotovljeno pomanjkljivost dokazne ocene sodišče druge stopnje lahko odpravilo sámo, tako da bi po dopolnitvi dokaznega postopka na pritožbeni obravnavi oblikovalo pravilno in celovito dokazno oceno (drugi odstavek 347. člena ZPP). Enako velja tudi za druge očitane pomanjkljivosti dokaznih zaključkov sodišča prve stopnje, ki jih je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa izpostavilo sodišče druge stopnje. Zato se tudi ni tudi mogoče strinjati z zaključkom sodišča druge stopnje, da bi bilo treba v ponovnem sojenju ugotavljati obsežen sklop dejstev.

11.Dopolnitev dokaznega postopka in odločitev o tožbenem zahtevku pred sodiščem druge stopnje bo pripomogla tudi k gospodarnejši in hitrejši rešitvi zadeve ter s tem k zagotovitvi učinkovitega uresničevanja ustavno zagotovljene pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena Ustave RS (URS).

12.Zaradi napačno uporabljenega razveljavitvenega pooblastila je vrhovno sodišče pritožbi ugodilo, sklep sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo odločanje (peti odstavek 357. a člena ZPP).

13.Odločitev o stroških pritožbe temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

14.Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo soglasno.

-------------------------------

1Sklep VS RS Cp 28/2024 z dne 3. 12. 2024, 8. točka obrazložitve.

2Razlogi odločitve sodišča prve stopnje so dovolj jasni in jih je mogoče preizkusiti. Očitki sodišča druge stopnje zoper oblikovanje dokazne ocene tudi sicer ne predstavljajo kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 347, 347/2, 355, 355/1, 357a, 357a/2, 357a/5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.