Jedro

Vprašanje obstoja škode ne predstavlja vprašanja obstoja pravice ali pravnega razmerja, pač pa gre za dejansko vprašanje, zaradi katerega postopka ni mogoče prekiniti. V konkretnem primeru postopek ni prekinjen zaradi ugotovitve obstoja ali obsega manjka blaga, pač pa zaradi rešitve predhodnega vprašanja o obstoju pravnega razmerja na podlagi (ne)upravičeno unovčene bančne garancije.

Situacija v tej zadevi je primerljiva s položajem, ki ga navaja 192. člen ZPP. Le da je tožeča stranka unovčila bančno garancijo, namesto da bi zoper prevoznika vložila primarni tožbeni zahtevek, zoper toženo stranko pa eventualni podredni tožbeni zahtevek.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom prekinilo postopek do pravnomočne odločitve v zadevi, ki je v teku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. VII Pg 4063/2010. 2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka. Uveljavljala je pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1. točki prvega odstavka 338. člena ZPP. Predlagala je razveljavitev sklepa. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je prekinilo postopek z obrazložitvijo, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja, o katerem teče pravda pred istim sodiščem pod opr. št. VII Pg 4063/2010, saj je od odločitve v zadevi VII Pg 4063/2010 odvisna odločitev v tej zadevi. Predhodno vprašanje je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari (prim. 13. člen ZPP). Med strankama ni sporno, da je tožeča stranka dobila škodo povrnjeno na podlagi unovčenja bančne garancije od prevoznika T. d.d. Če pa se bo v pravdi opr. št. VII Pg 4063/2010 izkazalo, da je bila bančna garancija neupravičeno unovčena, bo morala tožeča stranka prejete zneske vrniti. Tožeča stranka torej uveljavlja škodo (od skladiščnika) v odvisnosti od (ne)uspeha v pravdi VII Pg 4063/2010, ki jo zoper njo vodi prevoznik. Vprašanje obstoja škode ne predstavlja vprašanja obstoja pravice ali pravnega razmerja, pač pa gre za dejansko vprašanje, zaradi katerega postopka ni mogoče prekiniti. Kljub temu niso utemeljeni pritožbeni očitki, da je sodišče prekinilo postopek zaradi reševanja dejanskega vprašanja o obstoju škode. Škodo tožnice predstavlja manjko blaga. V konkretnem primeru postopek ni prekinjen zaradi ugotovitve obstoja ali obsega tega manjka, pač pa zaradi rešitve predhodnega vprašanja o obstoju pravnega razmerja na podlagi (ne)upravičeno unovčene bančne garancije. Odločitev v tej zadevi je namreč odvisna od obstoja odškodninske obveznosti prevoznika napram tožeči stranki, ki je podlaga unovčenja bančne garancije. S tem se pokaže, da konkretna zadeva ni primerljiva z zadevo I Cpg 3167/2010, na katero se sklicuje pritožnica.

6. Ni utemeljen pritožbeni očitek, da ne gre za predhodno vprašanje, ker ne gre za iste stranke in isto pravno podlago. Pravna podlaga je odškodninska odgovornost povzročitelja škode. Dejstvo, da ne gre za isti stranki, pa ne pomeni, da ne more v nobenem primeru iti za predhodno vprašanje. Situacija v tej zadevi je namreč (drugačna kot v zadevi I Cp 710/2006, ki jo navaja pritožba) primerljiva s položajem, ki ga navaja 192. člen ZPP. Le da je tožeča stranka unovčila bančno garancijo, namesto da bi zoper prevoznika vložila primarni tožbeni zahtevek, zoper toženo stranko pa eventualni podredni tožbeni zahtevek. Vendar po oceni pritožbenega sodišča zaradi tega ne sme biti v slabšem položaju. Če bo izgubila pravdo napram prevozniku, bo imela možnost uveljavljati škodo napram skladiščniku, brez bojazni, da bo odškodninski zahtevek zastaral. 7. Po obrazloženem je višje sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP). Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka, o katerih bo sodišče odločalo istočasno z odločitvijo o glavni stvari (tretji odstavek 165. člena ZPP).