Jedro

Ker je revizija vložena zoper sklep, s katerim postopek ni bil končan (določba 400. člena ZPP) oziroma zoper odločbo o poravnavi, zoper katero ni bilo pritožbe, taka revizija v skladu z zakonskimi normami, tudi če sploh ne upoštevamo določbe prvega odstavka 382. člena ZPP, da je revizijo možno vložiti samo v tridesetih dneh od vročitve prepisa sodbe, ni dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče združenega dela Republike Slovenije je s sklepom opr. št. Sp 1480/91-3 z dne 14.11.1991 razveljavilo sklep o ustavitvi postopka in zadevo vrnilo sodišču v nov postopek in odločanje.

Z odločbo z dne 17.12.1991 pa je Sodišče združenega dela potrdilo poravnavo v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja tožnika zaradi ugotovljenega tehnološkega viška delovne sile.

Zoper odločbo sodišča prve stopnje pritožba ni bila vložena.

Tožnik je 4.8.1999 vložil laično revizijo zoper citirani sklep in odločbo. Navajal je, da je sodišče kršilo takrat veljavne zakone o delovnih razmerjih. Ne soglaša z odločitvami organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in Zavoda za zaposlovanje. Zato je predlagal, da mu tožena stranka poravna stroške, ki jih je imel s plačevanjem prispevkov in z "zaključkom delovne knjižice".

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90 - v nadaljevanju: ZPP) vročena toženi stranki, ki je na revizijo odgovorila, in Državnemu tožilstvu, ki se o njej ni izjavilo.

Tožena stranka je v odgovoru na revizijo navajala, da v sporu, ki ga sedaj vodi revident, ni pasivno legitimirana in zato predlaga, da se revizija zavrže. Revizija ni dovoljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Zato revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se izpodbija in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava (386. člen ZPP).

V spornem primeru je treba ugotavljati dovoljenost revizije glede na določbe zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94) ob istočasnem upoštevanju določb ZPP. ZDSS v prvem odstavku 21. člena določa, da je dovoljena revizija v delovnih in socialnih sporih zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, če ta zakon ne določa drugače. Ker je revizija vložena zoper sklep, s katerim postopek ni bil končan (določba 400. člena ZPP) oziroma zoper odločbo o poravnavi, zoper katero ni bilo pritožbe, taka revizija v skladu z zakonskimi normami, tudi če sploh ne upoštevamo določbe prvega odstavka 382. člena ZPP, da je revizijo možno vložiti samo v tridesetih dneh od vročitve prepisa sodbe, ni dovoljena. Zato jo je revizijsko sodišče v skladu z določbo 392. člena ZPP kot nedovoljeno zavrglo.

Sodišče je določbe ZPP uporabilo smiselno kot predpise Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).