Jedro

Nenazadnje pa storilec v pritožbi navaja, da je v postopku pred avstrijskim organom predložil dokaz - videoposnetek - s katerim je dokazoval, da policist ni mogel najti domnevne poškodbe pnevmatike. To pomeni, da že iz samih pritožbenih navedb izhaja, da je bil seznanjen s postopkom, v katerem je imel možnosti sodelovati, bil pa je tudi seznanjen z določitvijo sodišča glede predloženega dokaza, saj sam pove, da ga sodišče ni upoštevalo (s čimer je zatrjeval kršitev pravice do obrambe ter 6. člena EKČP in 22. člena USRS). Ker je torej očitno bil seznanjen s postopkom in odločitvami sodišča, ob tem, ko je v spisu tudi obvestilo avstrijskega organa o vročitvi odvetniku in storilcu po elektronski pošti, kar je izkazano z vročilnico in listinami v spisu, ne more uspeti s kontradiktornimi navedbami, da mu sodba iz Avstrije nikoli ni bila vročena.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se odločba prekrškovnega organa v Avstriji Bezirkshauptmannschaft Jennersdorf, št. ... z dne 18. 1. 2023, ki je postala pravnomočna dne 14. 9. 2023, v zvezi z odločbo Deželnega upravnega sodišča Gradiščanske, št. E 187/04/2023.001/004 (1), E 003/04/2023.005/004 (2) z dne 6. 9. 2023, zoper storilca A. A. prizna in izvrši. Ugotovilo je, da je bil storilec z zgoraj navedeno odločbo spoznan za odgovornega, da je večkrat kršil določilo 1. odstavka 134. člena Zakona o motornih vozilih in določilo prvega odstavka 102. člena Zakona o motornih vozilih. Na podlagi 1. in 1b. odstavka 134. člena Zakona o motornih vozilih je zato dolžan poravnati denarno sankcijo v višini 460,00 evrov in na podlagi 64. člena Zakona o upravnih kaznih stroške postopka v višini 54,00 evrov, po priloženih pozivih za plačilo na račun Okrajnega sodišča v Celju v 15 dneh po pravnomočnosti tega sklepa, po poteku roka za plačilo denarne sankcije pa lahko pri Finančni upravi Republike Slovenije predlaga obročno plačilo, pri čemer se bo le ta izterjala prisilno, če storilec denarne sankcije in stroškov postopka ne bo plačal v roku.

2.Zoper navedeno odločitev se storilec pravočasno pritožuje brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Predlaga, da se izvršitev izpodbijanega sklepa zadrži, dokler se ne preveri, ali je bila sodba veljavno vročena in ali je imel možnost uporabe pravnih sredstev ter da se preveri neupoštevanje bistvenega dokaza v avstrijskem postopku in oceni, ali to predstavlja podlago za zavrnitev priznanja odločbe.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V postopku priznanja in izvršitve odločbe, s katero je v drugi državi članici EU izrečena denarna kazen v kazenskem ali prekrškovnem postopku, domače sodišče v skladu s prvim odstavkom 190. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah med državami članicami EU (ZSKZDČEU-1) o priznanju odloča na podlagi odločbe, s katero je bila izrečena denarna sankcija, ki jo je treba izvršiti, ter obrazca iz priloge 10 tega zakona, ki ga je izpolnil in potrdil pristojni organ države izdaje.

V skladu z osmim odstavkom 190. člena ZSKZDČEU-1 z izjemo ugotavljanja morebitne nedopustnosti izvrševanja, domače sodišče prizna odločbo brez posebnega obravnavanja in brez odlašanja ukrene vse, kar je potrebno za njeno izvršitev. Pri tem je vezano na načelo vzajemnega priznavanja, ki je določeno v 3. členu ZSKZDČEU-1, ki določa, da v postopkih po II. delu ter po 8., 9., 12., 14., 16., 17.a , 18., 20. in 22. poglavju tega zakona, pristojni organi v Republiki Sloveniji izvršujejo odločbe pristojnih organov drugih držav članic na podlagi vzajemnega priznavanja odločb in pri odločanju ob upoštevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin presojajo le, ali so predložene ustrezne listine ter izpolnjeni drugi pogoji, ki jih določa ta zakon, ter na načelo hitrosti postopka iz 5. člena ZSKZDČEU-1, ki določa, da mora sodelovanje v kazenskih zadevah po tem zakonu potekati prednostno in hitro, če je za zadeve enake vrste tako določeno v pravnem redu Republike Slovenije.

5.V predmetnem postopku odločanja o priznanju in izvršitvi odločbe tujega prekrškovnega organa je sodišče prve stopnje, ob upoštevanju določb ZSKZDČEU-1 ugotovilo, da ni podana nobena od predpostavk nedopustnosti izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje, ki jih določa 186. člen ZSKZDČEU-1, zaradi česar je odločilo, da se odločba prizna in izvrši. Pri tem pa je v 8. točki obrazložitve kratko pojasnilo vsebino odločbe tujega prekrškovnega organa, kot izhaja iz listin, ki jih je predlogu za priznanje in izvršitev priložil pristojni prekrškovni organ Republike Avstrije.

6.Pritožnik očita obremenjenost izpodbijane odločitve, saj navaja, da mu sodba ni bila vročena, da se z njeno vsebino ni mogel seznaniti in zoper odločbo ni imel možnosti vložiti pravnega sredstva ter da zato odločba ni mogla postati pravnomočna. Po pregledu spisovnega gradiva (tako tudi odgovor avstrijskih organov z dne 20.12.2024, l. št. 27) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila odločba organa Bezirkshauptmannschaft Jennersdorf, številka: BH-JE/03/227000001018/22 z dne 18. januarja 2023, avstrijskemu odvetniku obdolženca vročena 20. januarja 2023 (vročilnica se nahaja v spisu, l. št. 11). Odločba deželnega upravnega sodišča Gradiščanske, št: E 187/04/2023.001/004 (1) in E 003/04/2023.005/004 (2) z dne 6. 9. 2023 pa je bila toženi stranki (torej storilcu) dokazljivo vročena po elektronski pošti s prevodom dne 11. 9. 2023 (tako tudi l. št. 29 spisa). Nenazadnje pa storilec v pritožbi navaja, da je v postopku pred avstrijskim organom predložil dokaz - videoposnetek - s katerim je dokazoval, da policist ni mogel najti domnevne poškodbe pnevmatike. To pomeni, da že iz samih pritožbenih navedb izhaja, da je bil seznanjen s postopkom, v katerem je imel možnosti sodelovati, bil pa je tudi seznanjen z določitvijo sodišča glede predloženega dokaza, saj sam pove, da ga sodišče ni upoštevalo (s čimer je zatrjeval kršitev pravice do obrambe ter 6. člena EKČP in 22. člena USRS). Ker je torej očitno bil seznanjen s postopkom in odločitvami sodišča, ob tem, ko je v spisu tudi obvestilo avstrijskega organa o vročitvi odvetniku in storilcu po elektronski pošti, kar je izkazano z vročilnico in listinami v spisu, ne more uspeti s kontradiktornimi navedbami, da mu sodba iz Avstrije nikoli ni bila vročena.

7.V okviru predmetnega postopka sodišče države izvršiteljice ne sme in ne more presojati, ali je pristojni organ države izdaje dejansko stanje ugotovil pravilno. Zato so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, v katerih navaja, da iz posnetka izhaja, da policist ni mogel najti poškodbe pnevmatike. Vse te navedbe se nanašajo na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, ki je podlaga za izdajo odločbe o prekršku pristojnega organa države izdaje, ki je postala pravnomočna in je sodišče države izvršiteljice nanjo vezano.

8.Ker je glede na navedeno pritožba storilca neutemeljena in ker tudi v okviru uradnega preizkusa, v skladu s 159. členom ZP-1, pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

Zveza:

Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (2013) - ZSKZDČEU-1 - člen 190, 190/8

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.