Jedro

Pravnomočna odločitev o zaupanju otrok v vzgojo in varstvo ne predstavlja samostojne podlage za spremembo začasne odredbe o preživljanju otrok, temveč mora biti za izdajo nove začasne odredbe izpolnjen pogoj ogroženosti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom spremenilo 2. točko začasne odredbe, izdane 11. 10. 2021, in odločilo, da je nasprotni udeleženec začasno za preživljanje mld. A. A. dolžan plačevati mesečno preživnino v znesku 200 EUR na osebni račun matere, vse do prve valorizacije preživnin, od tedaj dalje pa v valoriziranih zneskih. V preostalem delu je začasno odredbo z 11. 10. 2021 ohranilo v veljavi in določilo način izvršitve sklepa.

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Opozarja, da sta se starša 11. 10. 2021 dogovorila o načinu preživljanja otrok, kar je sodišče povzelo v sklepu o začasni odredbi. Svojo obveznost izpolnjuje ter je od septembra 2021 do konca leta 2023 za oba otroka nakazal skupno 7.666,30 EUR. Kril je tudi dodatne stroške, ker mu predlagateljica ni predala oblačil in obutve, za kar prilaga račune. Za oba otroka zagotavlja bivalne prostore in prehrano, za sina redno, za hči, kadar pride. Po dogovoru je kril polovico stroškov po posredovanih računih, razen polovice vrednosti nekaterih nakupov, ki so presegali 100 EUR in zanje ni podal soglasja (teh je bilo manj kot 10 %), ter stroškov inštrukcij, saj bi jih lahko kot profesor matematike nudil sam. Glede na navedeno in vrednost dobrin, s katerimi razpolagata otroka (draga športna oprema, pogosto menjavanje telefonov), noben od njiju ni ogrožen. Pogoj za izdajo začasne odredbe iz 161. člena Družinskega zakonika (DZ) ni izpolnjen, prav tako v sklepu o ogroženosti ni razlogov. Pravnomočnost odločitve o zaupanju otrok v vzgojo in varstvo na dogovor o plačevanju stroškov ne vpliva, zato so izpolnjeni pogoji za razveljavitev sklepa.

Sodišče je kršilo načelo kontradiktornosti, saj je odločilo le na podlagi izjav predlagateljice. V zvezi s preživnino namreč še ni bil zaslišan. Stroški za preživljanje hčerke brez hrane in bivanja ne znašajo več kot 220 EUR mesečno.

Sodišče je zmotno ugotovilo dejansko stanje glede sposobnosti staršev za preživljanje otrok. Predlagateljica ima vključno z regresom najmanj 2.000 EUR mesečnih prihodkov, nasprotni udeleženec pa le 1.311 EUR. Ob tem predlagateljica živi doma, medtem ko sam plačuje kredit za hišo v višini 778,44 EUR mesečno in stroške bivanja okvirno 300 EUR mesečno, zato mu ostane le 240 EUR. Če bo od tega zneska moral plačevati 200 EUR, ne bo imel sredstev zase, niti za preživljanje sina. Sodišče je prevelik poudarek dalo njegovemu premoženju, ki mu ne prinaša prihodka. Zmanjšala so se tudi denarna sredstva od prodaje nepremičnin. Po njegovi oceni je celoten strošek staršev za oba otroka 550 EUR mesečno. Glede na prihodke bi predlagateljica, ki prejema tudi otroški dodatek, morala za oba otroka plačati okvirno 330 EUR, sam pa 220 EUR. Če bo za hči plačeval 200 EUR, ne bo imel dovolj sredstev za preživljanje drugega otroka. Poseg v dogovor bi zato terjal spremembo celotne začasne odredbe z odločitvijo, da mu je predlagateljica dolžna kriti sorazmeren del stroškov za preživljanje sina. Sodišče sklenjenega dogovora med strankama ne more enostransko parcialno spreminjati. Nasprotni udeleženec zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

3. Predlagateljica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Predlagateljica in nasprotni udeleženec sta starša 17 letni hčerki, zaupani v vzgojo in varstvo materi, ter 15 letnemu sinu, ki je zaupan v vzgojo in varstvo obema staršema. Udeleženca sta o začasnem preživljanju otrok sklenila dogovor, ki ga je sodišče upoštevalo pri izdaji začasne odredbe z 11. 10. 2021. Z izpodbijanim sklepom, izdanim po uradni dolžnosti, je sodišče parcialno spremenilo do takrat veljaven način preživljanja hčerke, tako da je namesto kritja sorazmernega dela posamezno dogovorjenih stroškov preživnino določilo v enotnem mesečnem znesku 200 EUR.

6. Ureditvena začasna odredba je izjemen ukrep. Omejena je na nujne primere, ko je z vidika zagotavljanja otrokove koristi treba ukrepati že pred izdajo končne odločbe in z začasno odredbo zavarovati otrokov položaj. DZ začasno odredbo o preživljanju otroka izrecno omenja v šesti alineji prvega odstavka 162. člena. Tako kot ostale začasne odredbe v družinskih zadevah se tudi ta izda, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). To pa je po drugem odstavku 157. člena DZ takrat, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda, oziroma verjetnost, da bo nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju. Navedena škoda obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju (tretji odstavek 157. člena DZ).

7. Iz razlogov izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi bila mld. hči udeležencev brez izdaje obravnavane začasne odredbe ogrožena. Nasprotno, udeleženca sta se med postopkom dogovorila o njenem preživljanju, njun dogovor pa je bil nato vsebovan v sklepu o začasni odredbi, ki še vedno velja. Nasprotni udeleženec je z listinami izkazal, da dogovor o preživljanju vsaj delno spoštuje. To izhaja tudi iz izpovedi predlagateljice na naroku 4. 12. 2023, kjer je potrdila, da nasprotni udeleženec za preživljanje otrok mesečno prispeva med 200 in 300 EUR. Glede na dohodke predlagateljice v okvirni višini 1.800 EUR ter ob upoštevanju, da v celoti prejema otroške dodatke, da nima stroškov z odplačevanjem obveznosti za stanovanje ter da mld. sin udeležencev polovico časa preživi z očetom, pogoj ogroženosti mld. hčerke nedvomno ni izpolnjen. Pravnomočna odločitev o zaupanju otrok v vzgojo in varstvo nima neposrednega vpliva na veljavnost začasne odredbe o preživljanju otrok, zato zgolj to dejstvo ne more predstavljati samostojnega razloga za izdajo ureditvene začasne odredbe po uradni dolžnosti.

8. Ker za izdajo začasne odredbe niso izpolnjeni zakonski pogoji iz 161. člena DZ, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), ne da bi se opredeljevalo do ostalih pritožbenih navedb, povezanih z višino začasno določene preživnine. Sodišče prve stopnje naj v nadaljevanju postopka izvede še dokaz z zaslišanjem nasprotnega udeleženca in nato o preživljanju čimprej odloči s končno odločbo.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka v zvezi z začasno odredbo je sodišče pridržalo za končno odločbo.