Jedro

Ker je zaradi zdravstvenega stanja nasprotnega udeleženca treba zagotoviti, da po ustavitvi izrečenega varnostnega ukrepa ne bo prišlo do situacije, ko bi se nasprotnega udeleženca izpustilo na prostost, saj bi na ta način glede na mnenja psihiatrov lahko prišlo do nepredvidljivih in nevarnih ravnanj nasprotnega udeleženca, s katerim bi lahko ogrožal svoje življenje oziroma življenje drugih, je prvo sodišče postopalo pravilno, ko je odločilo o predlogu za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve še v času, ko je bil nasprotni udeleženec na podlagi varnostnega ukrepa še na obveznem psihiatričnem zdravljenju.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nasprotnega udeleženca takoj po prenehanju izvrševanja varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja v zdravstvenem zavodu, ki je bil izrečen s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani IV K 46032/2013 z dne 28. 2. 2014, sprejme v varovani oddelek S. (1), kjer se ga zadrži za čas enega leta, šteto od sprejema v varovani oddelek S. 2. S. se pritožuje zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je prejel od sodišča prve stopnje dopis, da da mnenje o možnosti sprejema ene osebe na varovani oddelek zavoda. S. se ni izrekel o možnosti sprejema osebe na varovani oddelek zavoda, ker je navedeni dopis prvega sodišča sovpadal s postopkom pred CSD X, v katerem je opozarjal CSD X, da je nasprotni udeleženec od 7. 7. 2014 na Forenzičnem oddelku psihiatrične bolnišnice v Mariboru na podlagi izvrševanja varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja v zdravstvenem zavodu, zato je S. le pojasnil, da je nezakonito, da bi se morala plačevati oskrba za nasprotnega udeleženca istočasno tako S. kot forenzičnemu oddelku v Mariboru. Postopek po Zakonu o duševnem zdravju je bil zato preuranjen, pritožnik pa je vseskozi opozarjal, da je nasprotni udeleženec nevaren okolici, stanovalcem zavoda, kot tudi delavcem, zato se zavod tudi ni izrekel o možnosti sprejema osebe na varovani oddelek zavoda. V kolikor bi se izrekel, bi pojasnil, da sta varovana oddelka zasedena, zato zavod ne more zagotoviti varnosti, ki so predpisane s Pravilnikom o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter centra za socialno delo ter v postopku njihove verifikacije. Osebam na varovanem oddelku je treba zagotoviti večji obseg psihosocialnih storitev, česar pa S. ne more zagotoviti, ker nima dovolj strokovnega kadra in ustreznih prostorskih kapacitet. Sodišče je dolžno pri svoji odločitvi navedene omejitve upoštevati in ne sme sprejeti odločitve, s katero bi prisililo zavod h krčenju teh predpisov. Odločitev prvega sodišča je v nasprotju z dosedanjo sodno prakso (2). Prvo sodišče v sklepu tudi ni pojasnilo razlogov, zaradi katerih verjame ostalim zavodom, da ne morejo zagotoviti namestitve nasprotnega udeleženca in razlogov, zaradi katerih je izbralo S. V sklepu sodišča prve stopnje ni določen čas namestitve in čas trajanja namestitve nasprotnega udeleženca v S. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je na podlagi tretjega odstavka 79. člena Zakona o duševnem zdravju (3) pozvalo osem socialno varstvenih zavodov, da sporočijo, ali imajo možnost sprejeti na njihov varovani oddelek eno osebo na podlagi sklepa sodišča. Vsi zavodi razen S. so prvo sodišče obvestili, da nasprotnega udeleženca ne morejo sprejeti zaradi omejenih prostorskih možnosti oziroma ker nimajo varovanega oddelka. S. se glede navedenih vprašanj v odgovoru ni opredelil, zato je sodišče prve stopnje glede na posredovane odgovore pravilno odločilo, da se nasprotnega udeleženca sprejme v varovani oddelek S. Prvo sodišče je tudi upoštevalo, da je bil nasprotni udeleženec že nameščen v varovanem oddelku S., ki je hkrati tudi verificiran za sprejem osebe, kakršen je nasprotni udeleženec, ki se ga ne more sprejeti v druge oddelke, kot v varovanega. Nasprotni udeleženec je bil v varovani oddelek S. sprejet že 13. 8. 2013 (4), kjer je bival do 7. 7. 2014 (5), zato je tudi po mnenju psihiatra smiselna prestavitev nasprotnega udeleženca v S., ker na oddelku za forenzično psihiatrijo, kjer je bil sprejet na podlagi varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja, ni mogoče pričakovati, da bi se njegovo zdravstveno stanje izboljšalo. S. je že pri prvi odločitvi sodišča prve stopnje (6), s katero je bil nasprotni udeleženec sprejet v varovani oddelek S., zatrjeval, da nima dovolj strokovno usposobljenega osebja in prostorskih zmogljivosti za sprejem nasprotnega udeleženca (te razloge pa je v tem postopku navedel šele v pritožbi), ki je bila s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2421/2013 z dne 19. 9. 2013 zavrnjena iz razlogov, ker mnenje zavoda ne more biti zavezujoče ob okoliščinah, ki v obravnavanem primeru narekujejo namestitev nasprotnega udeleženca v varovani oddelek, saj v nasprotnem ukrep ne bi bil izvedljiv.

5. Sodišče prve stopnje je časovno opredelilo trajanje tega ukrepa, ki traja eno leto in sicer od dneva sprejema nasprotnega udeleženca v varovani oddelek S. Neutemeljene so tudi pritožbene trditve, da ni bilo pogojev za vodenje tega postopka po predlogu za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, ker je nasprotni udeleženec na podlagi varnostnega ukrepa na obveznem psihiatričnem zdravljenju v Enoti za forenzično psihiatrijo UKC Maribor. Iz poročila navedene enote izhaja, da se z zdravljenjem zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca ne bo izboljšalo, niti se ne bo zmanjšala ponovitvena nevarnost za storitev kaznivih dejanj, zato predlagajo, da se nasprotnega udeleženca namesti v varovani oddelek S. Ker je zaradi zdravstvenega stanja nasprotnega udeleženca treba zagotoviti, da po ustavitvi izrečenega varnostnega ukrepa ne bo prišlo do situacije, ko bi se nasprotnega udeleženca izpustilo na prostost, saj bi na ta način glede na mnenja psihiatrov lahko prišlo do nepredvidljivih in nevarnih ravnanj nasprotnega udeleženca, s katerim bi lahko ogrožal svoje življenje oziroma življenje drugih, je prvo sodišče postopalo pravilno, ko je odločilo o predlogu za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, še v času, ko je bil nasprotni udeleženec na podlagi varnostnega ukrepa še na obveznem psihiatričnem zdravljenju v Enoti za forenzično psihiatrijo UKC Maribor. Da je prvo sodišče postopalo pravilno potrjuje tudi sklep Okrožnega sodišče v Ljubljani II Ks 46032/2013 z dne 24. 10. 2014, ki je ustavilo izvrševanje varstvenega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu za nasprotnega udeleženca.

6. Pritožbeni razlogi niso bili utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

(1) S. (2) Glej sodno prakso, ki jo navaja pritožnik po opravilnih številkah v četrtem odstavku II. točke na strani 3 pritožbe.

(3) V nadaljevanju ZDZdr.

(4) Na podlagi sklepa Pr 6/2013 z dne 13. 8. 2013. (5) Ko je bil sprejet v UKC Maribor, Enoto za forenzično psihiatrijo na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani IV K 46032/2013, v katerem mu je bil izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja.

(6) Glej sklep Pr 6/2013 z dne 13. 8. 2013.