Jedro

Revident ne navaja nobenih konkretnih okoliščin in dejstev, s katerimi bi konkretno in podrobno utemeljil zatrjevane zelo hude posledice. Le pavšalno zatrjevanje povezanosti konkretnega upravnega spora z denacionalizacijskimi zahtevki pa še ne more pomeniti zelo hudih posledic za revidenta.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo je revident po odvetniku dne 4. 4. 2008 vložil revizijo, dne 12. 2. 2009 pa zahtevo za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 84. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/06). Glede dovoljenosti revizije zatrjuje, da je revizija utemeljena po vseh treh točkah drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu, predvsem pa iz razloga, ker ima zanj izpodbijana odločitev zelo hude posledice, povezane z njenimi denacionalizacijskimi zahtevki, ki se vodijo pri različnih upravnih enotah.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revident izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo njegovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 17. 7. 2007, s katero je ta zavrnila revidentovo pritožbo zoper odločbo organa prve stopnje, ki je ugotovil, da se A.A. po predpisih, ki so na območju Slovenije veljali do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije - ZDRS (Ur. l. RS, št. 1/91 in nadaljnji) po 28. 8. 1945, ni štela za državljanko LR Slovenije in jugoslovansko državljanko.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu, št. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. V obravnavani zadevi gre za spor o ugotovitvi državljanstva, v katerem pravica oziroma obveznost stranke v izpodbijanem delu dokončnega upravnega akta ni izražena v denarni vrednosti. Zaradi navedenega revizije ni mogoče dovoliti po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Revident v reviziji ne zatrjuje konkretno in določno, katere okoliščine so podane, da bi lahko bila revizija dovoljena po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 (pomembno pravno vprašanje, odstop od sodne prakse), prav tako pa ne navaja nobenih konkretnih okoliščin in dejstev, s katerimi bi konkretno in podrobno utemeljil zatrjevane zelo hude posledice (kar je revizijski razlog po 3. točki navedene določbe ZUS-1). Le pavšalno zatrjevanje povezanosti konkretnega upravnega spora z denacionalizacijskimi zahtevki pa še ne more pomeniti zelo hudih posledic za tožnika.

6. Glede na to, da revident ni izkazal nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

7. Zahteva za izdajo začasne odredbe ni dovoljena.

8. Izdaja začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 84. člena ZUS-1 je vezana na obstoj več procesnih predpostavk, ki morajo biti izpolnjene za vsebinsko odločanje o zahtevi za njeno izdajo. Ena od njih je tudi dovoljenost revizije. V obravnavanem primeru je bila revizija kot nedovoljena zavržena iz razlogov drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Ker procesna predpostavka (dovoljenost revizije) ni izpolnjena, posledično ni pogojev za vsebinsko odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe.