Jedro

Ker je bila pritožba naslovljena na Višje sodišče v Ljubljani in pri njem tudi vložena, po sodni praksi ni mogoče šteti, da bi šlo za očitno pomoto vložnika. Prav tako pa napake ni mogoče obravnavati kot nevednost, saj je bila stranka v pravnem pouku izrecno pravilno poučena, pri katerem sodišču mora vložiti pritožbo.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo naložilo toženi stranki plačilo 5.353,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 01. 2007 do plačila, v 15 dneh. Zavrnilo je višji tožbeni zahtevek. Odločilo je še, da krije vsaka stranka svoje stroške postopka.

Proti navedenemu sklepu vlaga pritožbo tožena stranka. Uveljavlja pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi.

Pritožba je prepozna.

Izpodbijana sodba je bila toženi stranki po pooblaščencu, ki jo je zastopal v postopku pred sodiščem prve stopnje, vročena dne 29. 10. 2010. Toženi stranki je torej dne 30. 10. 2010 začel teči petnajst dnevni rok (1. odst. 333. člena ZPP) za vložitev pritožbe zoper sodbo. Kot je razvidno iz spisa, je pritožbo vložila na zadnji dan pritožbenega roka (dne 15. 11. 2011) pri Višjem sodišču v Ljubljani. Okrožnemu sodišču v Ljubljani je bila pritožba odstopljena po izteku petnajst dnevnega roka, in sicer dne 18. 11. 2010. Pritožba se vloži pri sodišču, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji (342. člen ZPP), na kar je bila tožena stranka pravilno poučena v pravnem pouku izpodbijane sodbe (6. odstavek 324. člena ZPP). Tožena stranka bi torej morala pritožbo v pritožbenem roku vložiti pri Okrožnem sodišču v Ljubljani.

Pri vlogah vezanih na rok se šteje, da so vložene pravočasno, če so izročene pristojnemu sodišču, preden se rok izteče (1. odstavek 112. člena ZPP). Če stranka pošlje vlogo nepristojnemu sodišču, si s tem ne zavaruje roka.

Strogost te ureditve omilita dve izjemi, navedeni v 6. odstavku 112. člena ZPP. Če je vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je vložena pravočasno, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima kvalificiranega pooblaščenca ali očitni pomoti vložnika.

Po presoji pritožbenega sodišča v konkretnem primeru tudi niso izpolnjeni pogoji po 6. odstavku 112. člena ZPP. Ker je bila pritožba naslovljena na Višje sodišče v Ljubljani in pri njem tudi vložena, po sodni praksi ni mogoče šteti, da bi šlo za očitno pomoto (1). Prav tako pa napake ni mogoče obravnavati kot nevednost, saj je bila stranka v pravnem pouku izrecno pravilno poučena, pri katerem sodišču mora vložiti pritožbo (2).

Pritožba je torej k Okrožnemu sodišču v Ljubljani, pristojnem za vložitev pritožbe, prispela po preteku pritožbenega roka. Tako je treba skleniti, da je bila pritožba tožene stranke vložena prepozno. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zoper izpodbijano sodbo zavrglo kot prepozno (352. člen ZPP).

(1) Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča RS III Ips 73/99, II Ips 446/2009, II Ips 595/2006. (2) Primerjaj dr. Lojze Ude, mag. Nina Betetto, dr. Aleš Galič, dr. Vesna Rijavec, dr. Dragica Wedam Lukić, Jan Zobec: Pravdni postopek, zakon s komentarjem 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 465).