Jedro

Ena od procesnih predpostavk za meritorno presojo pritožbe je njena pravočasnost. Če je pritožba prepozna, jo mora zavreči že prvostopno sodišče (358. člen ZPP). Če pa to tega ne stori, jo zavrže pritožbeno sodišče (367. člen). Če pritožbeno sodišče prepozno pritožbo meritorno obravnava, bistveno krši določbe pravdnega postopka.

Izrek

Revizijama se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke. Tožencu je naložilo, da mora tožniku plačati 1.300.004,16 SIT odškodnine s pripadajočimi obrestmi in pravdnimi stroški. Ugotovilo je, da je toženec izključno odgovoren za škodo, ki je tožniku nastala v škodnem dogodku dne 26.7.1986. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika, pritožbi toženca pa je delno ugodilo. Prisojeno odškodnino je znižalo na 800.004,16 SIT in temu ustrezno spremenilo izrek o stroških postopka.

Proti sodbi sodišča druge stopnje sta vložili reviziji obe pravdni stranki.

Tožnik uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka na drugi stopnji in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo tako spremeni, da prisojeno odškodnino zviša za 1.360.000,00 SIT. V reviziji trdi, da je že v odgovoru na pritožbo opozoril na prepoznost pritožbe tožene stranke. Sodišče druge stopnje tega ugovora sploh ni obravnavalo in tako bistveno kršilo določbe pravdnega postopka v pritožbenem postopku. Trdi nadalje, da je bilo tudi materialno pravo zmotno uporabljeno, in sicer s tem, ko se je sodišče druge stopnje pri nižanju odškodnine oprlo le na sodno prakso v podobnih primerih, ni pa upoštevalo temeljnih načel odškodninskega prava iz 200. člena ZOR. Meni, da je upravičen do vse zahtevane odškodnine, vključno z odškodnino za izgubljeni dopust. Tudi toženec v svoji reviziji uveljavlja oba revizijska razloga, s tem da očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka tudi prvostopnemu sodišču. V reviziji trdi, da sodišči nista dopustili dokazovanja o tožnikovi sokrivdi za nastalo škodo in s tem kršili načela kontradiktornosti in varovanja interesov toženca. Nepravilna pa je tudi odločitev o odškodnini. Odškodnini za fizične bolečine in strah, še posebej primarni, sta previsoki. Zato predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijani sodbi v obsodilnem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Reviziji sta bili vročeni Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njiju ni izjavil, in nasprotnima strankama, ki nanju nista odgovorili (3. odstavek 390. člena ZPP).

Reviziji sta utemeljeni iz naslednjih razlogov: Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je bila sodba sodišča prve stopnje na pooblaščenca tožene stranke naslovljena dvakrat, in sicer 22.10.1992 in 21.12.1992. Iz spisa je tudi razvidno, da je sodišče prve stopnje po prvem vročanju in po pozivu pooblaščenca, da sodbe ni dobil, dne 4.12.1992 od njega zahtevalo pojasnilo (dopis na str. 58 spisa) in ga dne 11.12.1992 tudi dobilo (str. 59 spisa). Nato je sodbo ponovno vročilo. Zoper takšen način vročanja je ugovarjal tožnik v odgovoru na pritožbo in smiselno predlagal zavrženje pritožbe zaradi zamude pritožbenega roka. Sodišče druge stopnje je pritožbo meritorno obravnavalo, kar pomeni, da je pritožbo štelo za pravočasno. V svoji sodbi je navedlo, da je tožena stranka vložila odgovor na tožbo, vendar vsebine ni povzelo v celoti in iz razlogov tudi ni razvidno, ali je ugovor nepravočasnosti pritožbe obravnavalo ali ne.

Ena od procesnih predpostavk za meritorno presojo pritožbe je njena pravočasnost. Če je pritožba prepozna, jo mora zavreči že prvostopno sodišče (358. člen ZPP). Če pa to tega ne stori, jo zavrže pritožbeno sodišče (367. člen). Če pritožbeno sodišče prepozno pritožbo meritorno obravnava, bistveno krši določbe pravdnega postopka.

Tožnik v reviziji vztraja pri ugovoru prepoznosti pritožbe in sodišču druge stopnje očita bistveno kršitev določb ZPP, ker ugovora ni obravnavalo. Revizijsko sodišče očitane kršitve določb pravdnega postopka na drugi stopnji ni moglo preizkusiti, ker pritožbena sodba o tem nima razlogov. Zato je moralo pritožbeno sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču druge stopnje v ponovno odločanje. V ponovnem postopku bo sodišče druge stopnje najprej moralo odločiti o ugovoru, da je pritožba prepozna in šele nato, če bo ugotovilo, da ni, o zadevi meritorno odločati.

Zaradi rezveljavitve drugostopne sodbe iz procesnih razlogov (394. člen ZPP), revizijsko sodišče revizije tožnika ni smelo meritorno obravnavati.

Enako velja tudi za revizijo tožene stranke. Njej je ugodilo zgolj zato, da je vzpostavilo procesni položaj, kakršen bi bil, če sodišče druge stopnje o pritožbah še ne bi odločalo.