Jedro

Po tem ko je sklep, s katerim je senat skladno z določilom 3. odst. 197. člena ZKP odločil, da varščina pripada proračunu, postal pravnomočen, so pritožbene navedbe, da obtoženec od sodišča ni dobil vabila ter da je kazen, ki mu je bila izrečena na prvi stopnji, že prestal, neupoštevne.

Izrek

Pritožba obtoženega ME se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Krškem je z izpodbijanim sklepom na podlagi 1. odst. 199. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s 6. odst. 25. člena ZKP zavrnilo predlog obtoženega ME za vrnitev varščine v višini 10.000,00 EUR.

Zoper sklep se je pritožil obtoženec brez navedbe pritožbenih razlogov, smiselno pa zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter smiselno predlagal ugoditev njegovemu predlogu za vrnitev varščine.

Vrhovna državna tožilka SP je v pisnem mnenju, podanem po 2. odst. 377. člena ZKP predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. S tem predlogom sta bila obtoženec in njegov zagovornik seznanjena.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa, spisovnega gradiva in obtoženčevih pritožbenih navedb sodišče druge stopnje ugotavlja, da je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna in zakonita. V obravnavani zadevi je sodišče sprejelo ponujeno varščino kot nadomestilo za pripor iz razloga begosumnosti po 1. točki 1. odst. 201. člena ZKP, kar pomeni, da je ocenilo, da je podano zadostno jamstvo za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti v kazenskem postopku. Obdolženec pa je tedaj tudi obljubil, da se ne bo skrival oziroma da bo pravosodnim organom v Republiki Sloveniji dosegljiv, sicer pa je bil tudi opozorjen, da se mora javiti na vsako vabilo sodišča in tudi takoj sporočiti vsako spremembo naslova ali nameravano spremembo bivališča ter tudi na posledice nasprotnega ravnanja. Ker pa se je tekom nadaljnjega postopka ugotovilo, da se je obdolženec sodišču predstavljal s ponarejeno osebno izkaznico z lažnimi podatki o imenu in naslovu bivališča, nato pa zapustil ozemlje Republike Slovenije tako, da mu sodišče ni moglo vročiti obtožnice, obdolženec pa sodišče ni obvestil o kakršnikoli spremembi naslova ali nameravani spremembi prebivališča, je izvenobravnavni senat ugotovil, da je obdolženec na begu in zato zoper njega odredil pripor iz pripornega razloga begosumnosti po 1. točki 1. odst. 201. člena ZKP, posledično temu pa je glede na določilo 3. odst. 197. člena ZKP varščina pripadla proračunu. Sklep, s katerim je senat odločil, da varščina pripada proračunu, je postal pravnomočen že dne 2.11.2005. Glede na navedeno je povsem neupoštevna obtoženčeva navedba, da od sodišča ni prejel nobenega vabila ter da je kazen, ki mu je bila izrečena na prvi stopnji, že prestal. Tudi pritožbene navedbe, da je zaradi zapadlosti varščine ogroženo vzdrževanje obtoženčeve družine, pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa ne morejo ovreči. Sodišče druge stopnje je zato obtoženčevo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (3. odst. 402. člena ZKP).